Za ljubezen ni nikoli prepozno

Tako zagotavljata ločena oseminštiridesetletnica Karolina Kalan in petinpetdesetletni vdovec Peter Adamič, ki sta se spoznala na enem od spletnih portalov za iskanje stikov. Zaljubila sta se bliskovito hitro, svojo zgodbo pa zelo iskreno opisala v knjigi Kako sva našla popolno ljubezen.

Njuna ljubezen se je začela na silvestrovo oziroma prvega januarja lansko leto, ko sta si izmenjala prvi sporočili na portalu in kmalu spoznala, da je to to. Da pa sta prišla do obdobja v svojem življenju, ko sta se opogumila za nov korak in odločila ljubezni dati še eno priložnost, sta oba preživela nekaj težkih trenutkov.

Karolina Kalan iz Domžal, nekdanja novinarka in urednica, zdaj pa kot direktorica najbolj poznana lokalnim obrtnikom in podjetnikom, se je za poroko in družino odločila mlada in z nekdanjim možem imata štiri otroke. A z leti je spoznala, da je njen zakon postal prazen, in odločila se je za ločitev. Kot mama samohranilka je našla svoj mir, prepričana, da bo samska ostala vse življenje. V ljubezen namreč ni verjela, zato je ves svoj čas posvečala le otrokom, službi in knjigam.

Peter Adamič iz Ribnice ima povsem drugačno zgodbo, saj je bil njegov zakon, v katerem so se mu rodili trije sinovi, ljubeč in trden, a žena je nenadno umrla. Kar naenkrat je bil povsem izgubljen, sam ni želel biti in vso ljubezen, ki jo nosi v sebi, je želel predati drugi ženski. Želel je narediti nekaj, kar bo v njegovo življenje in življenje njegovih sinov znova prineslo sonce.

Po prigovarjanju prijateljev sta se odločila priložnost poskusiti na internetu – na portalu za zmenke. Trajalo ni niti 48 ur, ko je njuna ljubezen že vzplamtela. Pa je to sploh mogoče? »Čeprav je na prvi pogled res videti, kot da je šlo za najstniško zaljubljenost, sva midva ta del zavestno izpustila. V zvezo sva se namreč spustila povsem realistično. Po nekaj izmenjanih sporočilih in prvem več ur trajajočem srečanju 2. januarja sva spoznala, da naju druži veliko skupnih stvari in energija, zato sva se preprosto odločila, da si dava priložnost kot par,« nam je povedala Karolina Kalan in dodala, da je slabo leto in pol kasneje njun odnos še vedno takšen, tudi njuna komunikacija. Živita (še) ne skupaj, bosta pa tudi to v prihodnosti uresničila.

Svojo zgodbo sta se odločila opisati v knjigi. Za Karolino, ki je pisanja zelo vešča, je to že dvanajsta knjiga, povsem nekaj novega pa je bilo misli prenesti na papir za Petra. Z odzivi se nista obremenjevala, čeprav imata oba odgovorni funkciji in sta vsak v svojem okolju zelo poznana. Knjiga je intimna, saj sta opisala vsak svoje boleče obdobje, predno sta se spoznala, in nekaj odločilnih skupnih trenutkov vsak s svojega zornega kota, na koncu knjige pa sta kot dodatek objavila sporočila, ki sta si jih izmenjavala v prvem mesecu poznanstva. A njuni najbližji so knjigo lepo sprejeli, »na mnenje okolice pa se ne ozirava preveč, saj nikoli ne moreš biti všeč vsem,« pravita avtorja, ki sta s knjigo bralcem želela povrniti vero v to, da se da najti pravo ljubezen tudi v zrelih letih in po življenjskih izkušnjah, ki nas za vselej spremenijo. »Želiva sporočiti, da za ljubezen v življenju nikoli ni prepozno – da ljubezen ni stvar sreče, ampak vztrajnosti, zaupanja vase pa tudi odločitve, da si ljubezni v svojem življenju želimo. Večina ljudi si to sicer želi, a so pasivni, ne naredijo nič za to – če ne drugače, je sploh v zrelih letih za to priložnost tudi na internetu,« zaključujeta Karolina Kalan in Peter Adamič.