Pobuda za ustavno presojo prepovedi gibanja

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 23. oktober 2020 / 09:00

Ali država lahko uvede policijsko uro?

Ustavni pravnik Andraž Teršek in kranjski odvetnik Damijan Pavlin sta v torek na ustavno sodišče naslovila pobudo za presojo ustavnosti zadnjega vladnega odloka o začasni delni omejitvi gibanja ter omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2, ki prepoveduje gibanje med 21. in 6. uro, in določbe 39. člena zakona o nalezljivih boleznih, ki opredeljuje pristojnosti vlade pri preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni. Pobudnika trdita, da lahko država prepove gibanje po državi in določi t. i. policijsko uro le, če razglasi izredno stanje. Ker vlada tega ni storila, je po njunem mnenju ravnala protiustavno. Kot navajata v pobudi, ustava v 32. členu določa, da ima vsakdo pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče, da zapusti državo in se vanjo kadarkoli vrne. Ta pravica se sicer sme omejiti z zakonom, a le, če je to potrebno, med drugim da bi se preprečilo širjenje nalezljivih bolezni, pri čemer mora država navesti prepričljive razloge, da je to nujno, primerno in sorazmerno, da bi se dosegel legitimni cilj v javnem interesu. Hkrati pa ustava državi ne daje pristojnosti, da gibanje v in po državi kar prepove, ampak samo v primeru, če razglasi izredno stanje, sicer pa mora poseči po manj restriktivnih ukrepih, opozarjata. »Če bo v in po državi gibanje prepovedano in bo zapovedana policijska ura, bo to protiustavno: protiustavno kršenje temeljnih ustavnih pravic in svoboščin prebivalstva in protiustavno ravnanje državne oblasti. Ukrepa vlade bosta očitno protiustavna,« sta zapisala v pobudi. Trdita tudi, da je zakon o nalezljivih boleznih, na katerega se vlada sklicuje pri uvajanju omenjenih ukrepov, protiustaven. Zakon določa, da se lahko prepove oz. omeji gibanje prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih, s čimer da državi pristojnost, da stori nekaj, česar ji ustava ne dovoljuje, to je prepoved gibanja na območju celotne države, ne da bi razglasila izredno stanje, navajata Teršek in Pavlin.

Premalo glasov za Pahorjeva kandidata

Kandidata za ustavnega sodnika in viceguvernerko Banke Slovenije Anže Erbežnik in Arjana Brezigar Masten na sredinem tajnem glasovanju v državnem zboru nista prejela zadostne podpore. Od 46 zahtevanih glasov sta obema zmanjkala po dva. Erbežnik je po neizvolitvi opozoril, da je v postopku kandidature »doživel nekaj osebne diskreditacije« in da mu je žal, da postopki za imenovanje funkcionarjev v Sloveniji postajajo takšni. Iz predsednikovega urada so sporočili, da bo predsednik za mesti ustavnega sodnika in viceguvernerja objavil nov javni poziv za zbiranje kandidatur, in sicer na podlagi zakona o ustavnem sodišču najkasneje v osmih dneh za ustavnega sodnika, za viceguvernerja pa v skladu z zakonom o Banki Slovenije v štirinajstih dneh.

Poslanci potrdili e-vinjeto

Državni zbor je predvčerajšnjim soglasno sprejel novelo zakona o cestninjenju, ki prinaša pravno podlago za uvedbo elektronskih vinjet za osebna vozila. Novi sistem cestninjenja osebnih vozil, ki naj bi ga uvedli decembra 2021, bo deloval tako, da bodo kamere snemale registrske tablice, Darsovi nadzorni mehanizmi pa bodo bdeli nad tem, kdo je vinjeto plačal in kdo ne. Če jo je, se bodo podatki takoj izbrisali, če ne, bodo izbrisani ob koncu postopka. Nakup e-vinjete bo mogoč preko aplikacije, spleta ali na bencinskih servisih. Vinjeta bo veljala eno leto od nakupa, in ne tako kot zdaj, ko velja do 31. januarja v letu, ki sledi tistemu, za katerega velja. V uporabi bodo ostale sedanje kategorije vinjet, torej letna, polletna in tedenska za tri različne kategorije vozil nosilnosti do 3,5 tone. Cena bo po zagotovilih ministrstva za infrastrukturo ostala enaka.

Sodišče pritrdilo Muženiču

Upravno sodišče v Novi Gorici je odpravilo razrešitev Darka Muženiča z mesta direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), zadevo pa vrnilo policiji v ponovni postopek. Sodišče je presodilo, da direktorja NPU ni mogoče razrešiti na podlagi petega odstavka 83. člena zakona o javnih uslužbencih, kar pa ne pomeni, da mu položaj ne more predčasno prenehati, ampak lahko generalni direktor policije to stori na kakšni drugi zakonski podlagi. Muženičev odvetnik Uroš Leben je za Večer ocenil, da je na podlagi sodbe Muženičeva pogodba o zaposlitvi na delovno mesto direktorja NPU še vedno veljavna, zato bi ga moralo notranje ministrstvo oziroma policija pozvati nazaj v službo na delovno mesto šefa NPU.