Namesto redne majske seje dve izredni

Niso potrdili dnevnega reda majske seje

Državni poslanci v ponedeljek niso izglasovali dnevnega reda majske redne seje (za je bilo 42 poslancev koalicije, 42 opozicijskih poslancev pa proti), zato je predsednik državnega zbora Igor Zorčič sejo končal, še preden se je začela. Zdaj – tako so se dogovorili predvčerajšnjim na posvetu vodij poslanskih skupin – bodo nastalo situacijo reševali z izvedbo dveh izrednih sej prihodnji teden. V torek bodo na zahtevo opozicije začeli obravnavo predloga ustavne obtožbe predsednika vlade Janeza Janše, sledila pa bo še izredna seja, na kateri bodo na zahtevo koalicije obravnavali večino točk, ki so bile uvrščene na dnevni red redne seje. Ponedeljkovo glasovanje v državnem zboru je sicer po mnenju opozicije pokazalo, da vladna koalicija nima več večine v državnem zboru. »Ta vlada, ta vladna koalicija skupaj z izgubljenimi sinovi dela slovenskega parlamenta dela vse, da bi ostala na oblasti, ne pa tako, kot je normalno v normalnih demokracijah, da se gre na volitve, da ljudstvo presodi, komu bo dalo glas in kdo naj vodi državo vnaprej,« je ob tem dejal predsednik LMŠ-ja Marjan Šarec. Premier Janez Janša pa je tvitnil, da gre za absurd na kvadrat. »Predsednik DZ Igor Zorčič je glasoval proti dnevnemu redu redne seje, ki jo vodi. In s tem preprečil obravnavo vrste pomembnih rešitev za ljudi, pa tudi ustavne obtožbe, ki jo je vložila opozicija,« je zapisal. Državni poslanci ob tem še vedno niso razrešili vprašanja prerazporeditve mest v delovnih telesih državnega zbora zaradi novonastale skupine nepovezanih poslancev, ki so zapustili SMC in DeSUS. Po zadnjem predlogu, ki ga je kolegij predsednika državnega zbora v ponedeljek tudi potrdil, bi nepovezanim poslancem pripadlo dvanajst mest (devetim bi se odpovedal SMC, trem pa DeSUS), a opozicija opozarja, da ima glede na trenutno razmerje v državnem zboru še vedno v delovnih telesih osem mest premalo.

Voditelji držav sprejeli Deklaracijo Brdo

Na vrhu procesa Brdo-Brioni, ki je v ponedeljek na Brdu pri Kranju potekal ob deseti obletnici slovensko-hrvaške pobude, so voditelji držav Zahodnega Balkana sprejeli skupno izjavo – Deklaracijo Brdo, s katero po besedah slovenskega predsednika Boruta Pahorja pozivajo EU, naj vidi Zahodni Balkan kot celoto, in ne samo kot posamične države. Voditelji v dokumentu poudarjajo, da je širitev EU na celoten Zahodni Balkan v političnem, varnostnem in gospodarskem interesu unije, je geopolitična nujnost in predstavlja glavni politični pogoj za stabilno, uspešno in trajnostno evropsko prihodnost. Poudarjajo tudi, da gre pri širitvi EU za vzajemen proces – na eni strani mora unija pospešiti proces širitve, na drugi strani pa morajo države Zahodnega Balkana pospešiti reforme. V izjavi zaradi nasprotovanja srbskega predsednika Aleksandra Vučića ni omenjena nespremenljivost meja na Balkanu, čeprav, kot je dejal Pahor, vsi voditelji nasprotujejo spremembam meja.

Zbrali skoraj petdeset tisoč podpisov

Gibanje Za pitno vodo je v sredo v državni zbor prineslo skoraj 50 tisoč overjenih podpisov volivcev pod zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o vodah. Med upravnimi enotami je bila po številu zbranih podpisov najuspešnejša radovljiška. »Gorenjska se je dobro odzvala. Veliko so naredili, da so zbrali podpise in se izpostavljali in prepričevali ljudi. Voda je pomembna v vseh regijah, tudi na Gorenjskem. Moramo se boriti za prost dostop do nje,« je poudarila Nina, ena od skoraj dvestotih prostovoljcev, ki so po državi zbirali podpise. Pobudniki referenduma trdijo, da je novela zakona o vodah škodljiva, ker med drugim omogoča številčno gradnjo enostavnih objektov na priobalnem pasu, vlada pa odgovarja, da se možnost posegov na vodna priobalna zemljišča z novelo celo oži. Državni zbor mora v skladu z zakonodajo referendum razpisati v sedmih dneh po vložitvi zahteve.

Knovs bo naznanil Šarca

Komisija državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) je v ponedeljek sklenila, da bo vložila naznanilo suma zlorabe položaja pri zaposlitvi znanke nekdanjega premierja Marjana Šarca na Sovi. Kaznivega dejanja sumijo Šarca, nekdanjega državnega sekretarja v njegovem kabinetu Damirja Črnčeca in nekdanjega direktorja Sove Rajka Kozmelja. Šarec pravi, da je bil sklep sprejet nelegitimno, ker ima koalicija skupaj s podporniki (SNS) v Knovsu večino, čeprav bi jo morala imeti opozicija.