Z ragljo in bičem nad ptice
Pred dnevi se je potniško letalo zaradi trka s ptico moralo vrniti na brniško letališče. Takšna »bližnja srečanja« sicer niso vsakdanji dogodek, a tudi nič nenavadnega, pojasnjujejo v Fraportu Slovenija.
Kanja, siva vrana, navadna postovka, škorec in kmečka lastovka so najpogostejše vrste ptic na brniškem letališču. Preganjajo jih tudi s pomočjo zvokov raglje in pokov biča.
Zgornji Brnik – Airbus A320, potniško letalo hrvaške družbe Trade Air, ki je minulo nedeljo z brniškega letališča poletelo proti Madeiri, je po vzletu trčilo s ptico, zaradi česar se je moralo vrniti na vzletno-pristajalno stezo, okoli 130 dopustnikov pa je po menjavi letala na destinacijo varno prispelo z enourno zamudo.
Kot nam je pojasnila vodja korporativnega komuniciranja pri upravljavcu brniškega letališča Fraportu Slovenija, takšni trki s pticami niso vsakdanji dogodek, a na letališčih, ki ležijo na območjih, kjer so prisotne živali, tudi nič neobičajnega. Po podatkih Fraporta so leta 2016 na deset tisoč letalskih operacij zaznali 12,8 trkov ptic z letali, v naslednjih dveh letih se je število spustilo na manj kot osem, leta 2019 se je povzpelo na 16,5, lani pa na 18,5. Porast v lanskem letu pripisujejo ugodnim vremenskim razmeram in dejstvu, da so bile ptice zaradi zmanjšanja prometa, ki je bilo posledica ukrepov zaradi epidemije, bolj »sproščene« oziroma manj plašne.
Ker je brniško letališče umeščeno na območje med polja, travnike in gozd, je tudi živali oziroma ptic temu primerno precej. Za varovanje letal pred pticami imajo v Fraportu uvedene pasivne in aktivne ukrepe. Med pasivne štejejo predvsem tiste, ki obsegajo upravljanje oziroma urejanje habitatov na letališču in okoli njega. Gre za kompleksno področje, v Fraportu pa nanj lahko vplivajo le v obsegu območja znotraj letališke ograje. V sklopu tega redno pregledujejo vzletno-pristajalno stezo, na območju letališča ni dovoljeno gojiti poljščin, ki bi privabljale ptice, travo pa kosijo na ustrezno višino.
Ker to ne zadošča, uporabljajo tudi aktivne ukrepe. »Pri odvračanju ptic morajo biti sodelavci vztrajni in inovativni s kombiniranjem različnih tehnik, saj se jih po določenem času tudi navadijo. Najbolj razširjena metoda za odganjanje je uporaba pirotehničnih sredstev in aerolaserja, tem pa dodajamo bioakustične zvoke in glasne zvoke nekaterih sredstev, npr. raglje in biča. Naše delovanje v smeri varovanja pred trki s pticami poteka predvsem v smeri učinkovitih ter ekološko sprejemljivih metod odvračanja ptic z območja letališča. Ptice so sicer na letališču prisotne celo leto, povečano prisotnost pa je čutiti v času selitev, spomladi in jeseni, ko je več tudi trkov,« še pojasnjuje Zorčeva. Poleg drugih razlogov je prisotnost ptic odvisna tudi od razpoložljivosti hrane v okolici letališča. Zato se na Fraportu trudijo, da je te čim manj, po potrebi izvajajo tudi deratizacijo.
Poleg preostalih nalog je za pregon ptic in drugih živali z območja letališča zadolžen nadzornik manevrskih površin. Teh je med Fraportovimi zaposlenimi šest. Število pregonov ptic se precej razlikuje glede na mesec, leta 2019 so jih na primer v avgustu izvedli več kot tisoč, decembra pa denimo manj kot tristo. Pred leti so sodelovali tudi s sokolarjem. Sokoli lahko namreč učinkovito odganjajo ptice, a te metode na Brniku trenutno ne uporabljajo več.