Tomaž Schlegl pred domačo hišo na Selih pri Kamniku, kjer bo kmalu zrasel tudi vzorčni objekt, zgrajen po načelih tradicionalnega stavbarstva.

Zgodba o tradicionalni slovenski hiši

Kamniški arhitekt Tomaž Schlegl se je domislil inovativnega in – kot mu sam pravi – tudi družbeno koristnega projekta z naslovom Hischa, s katerim želi prikazati, kako se na sodoben in enostaven način zgradi hiša, ki v največji meri spoštuje identiteto slovenskega prostora.

Sela pri Kamniku – Projekt Hischa je praktičen prikaz sodobne gradnje, delane po načelih tradicionalnega ljudskega stavbarstva, ideja za to pa se je Tomažu Schleglu porodila skozi leta raziskovanja prostorskega oblikovanja tako doma kot v tujini.

»S sodobno, tehnološko podprto gradnjo naše tradicionalno slovensko stavbarstvo vse bolj izginja. Slovenci nimamo odnosa do svoje dediščine, tudi zato, ker se o tem premalo učimo v šolah. Vsak vidi le svoj vrtiček, ne znamo pa biti ponosni na nekaj, kar so ustvarili naši predniki. Včasih so postavljali majhne bivalne prostore, hiše, široke okoli pet metrov, kot je narekovala racionalna debelina tramov, s katerimi so gradili, hišo pa so nato obkrožali še hlev, skedenj, kašča … Po drugi svetovni vojni, ko je država z ugodnimi posojili spodbujala delavce h gradnji stanovanjskih hiš, pa so projektivni biroji začeli izdelovati tipske projekte, ki so bili isti po vsej Jugoslaviji. Nikjer niso spoštovali lokalnih značilnosti, nakloni streh so bili premajhni, hiše so bile povečini kvadratne, locirane sredi parcel in predvsem prevelike. Po menjavi sistema pa smo se v tem tisočletju soočili z drugo skrajnostjo – kar naenkrat je bilo vsem dosegljivo praktično vse in prevladovati je začel internacionalni stil. Povsod so začele rasti hiše brez napuščev, z ravnimi strehami, živobarvnimi fasadami … Marsikaj sicer preprečujejo občinski prostorski akti, a nekaj je napisano na papirju, nekaj povsem drugega pa se izvaja v praksi. Uničujemo identiteto svojega lastnega naroda – s tem pa se manjšamo, izgubljamo moč, s katero bi se lahko postavljali v svetu,« razočarano ugotavlja Tomaž Schlegl, prepričan, da je skrajni čas, da stroka in država prebivalce začneta ozaveščati o logiki gradnje, kakršno so poznali naši predniki.

Pravi, da so osnovne zakonitosti slovenskega stavbarstva (sploh v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem) hiša pravokotnega tlorisa z dvokapno streho, ki ima naklon nekje med 40 in 45 stopinjami, pravilna lega glede na smeri neba, primerna kvadratura (vsaka oseba naj bi za udobno bivanje potrebovala med 30 in 35 kvadratnimi metri) ter izbor naravnih in avtohtonih materialov.

»Če se pokaže, da je hiša zaradi spremenjenih potreb postala premajhna, lahko to rešimo z dozidavo oziroma z ločenim objektom – kot so delali nekdaj – denimo za garažo, hišico za goste, prostor za savno ali fitnes … Bolje postopna gradnja kot pa hiša, velika 400 kvadratov, za vsak primer, če bomo potrebovali dodatni prostor,« nazorno opiše Schlegl, ki se je projekta Hisha lotil skupaj z ženo in obema hčerkama ter sodelavci, poudarja pa, da se bo ekipa vseskozi dopolnjevala. Pri projektu sodeluje tudi Noah Charney, ki bo zgodbe o nastajanju hiše opisal v knjigi.

Vsi, ki nameravajo graditi ali jih preprosto zanima logičen način gradnje, bodo na spletni strani hischa.si lahko spremljali blog in posamezne video posnetke, od samega začetka gradnje naprej. Na prostorsko premišljeni lokaciji na domačem vrtu na Selih pri Kamniku bo družina Schlegl namreč postavila vzorčen objekt, celoten postopek izvedbe od zasnove do zaključka, pa bo dokumentiran na spletni strani in na družabnih omrežjih. Objekt, za katerega že imajo gradbeno dovoljenje, bodo začeli graditi čez kakšen mesec, končan bo predvidoma v letu dni, financirali pa ga bodo s prodajo Schleglovih umetniških del, ki so tudi že objavljena na spletni strani.

Tomaž Schlegl si želi k projektu pritegniti čim več lokalnih mojstrov, njegova želja pa je, da bi ljudje bolj strokovno in predvsem odgovorno pristopali h gradnjam svojih stanovanjskih hiš – ni nujno, da bo tako tudi dražje, bo pa neprimerno bolj spoštljivo do naše krajine.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / petek, 9. julij 2021 / 16:25

Olimpijska bakla na Gorenjskem

Jutri se slovenska olimpijska bakla vrača na Gorenjsko, do slavnostnega odprtja olimpijskih iger pa bo obiskala prav vse slovenske občine.

Objavljeno na isti dan


Kranj / sobota, 22. junij 2019 / 19:35

Igorja Velova so razrešili

Kranjski mestni svetniki so predlagali in nato potrdili, da Igor Velov ni več predstavnik občine v Skupščini Komunale Kranj.

Škofja Loka / sobota, 22. junij 2019 / 19:35

Barvite slike, poezija in digitalne podobe

Škofja Loka – V Knjižnici Ivana Tavčarja je do 11. julija na ogled slikarska razstava ustvarjalke Maje Cerar. Blizu ji je moderna abstraktna umetnost, še posebno koloristika – v neskončni barvni pa...

Gorenjska / sobota, 22. junij 2019 / 19:33

Zasebni vrtci v negotovosti

Predlog novele zakona o vrtcih, ki občinam omogoča, da same določijo višino financiranja zasebnih vrtcev, je pri slednjih povzročil precej nejevolje. Prepričani so, da sta s tem ogrožena obstoj in del...

Zanimivosti / sobota, 22. junij 2019 / 19:31

Upokojeni novinarji tokrat po Poljanski dolini

Upokojeni slovenski novinarji so si za junijski izlet po naši deželici izbrali Poljansko dolino.

Zanimivosti / sobota, 22. junij 2019 / 19:30

V nedeljo Kravca s Krvavca fest

Krvavec – V nedeljo, 23. junija, bo na Krvavcu potekal praznik planšarstva Kravca s Krvavca fest. Festival bodo odprli ob 9. uri pri Brunarici Sonček s pastirskim zajtrkom in nekaj uvodnimi besedam...