Zasebni vrtci v negotovosti

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gorenjska / sobota, 22. junij 2019 / 18:33

Predlog novele zakona o vrtcih, ki občinam omogoča, da same določijo višino financiranja zasebnih vrtcev, je pri slednjih povzročil precej nejevolje. Prepričani so, da sta s tem ogrožena obstoj in delovanje zasebnih vrtcev oziroma bodo ti dosegljivi le še za najpremožnejše starše.

Kranj – Prostorsko stisko v vrtcih so v mnogih občinah v preteklih letih reševali tudi s pomočjo zasebnih vrtcev, v katerih občine za vsakega otroka plačujejo 85 odstotkov višine sredstev, ki jo namenjajo za otroka v javnem vrtcu. Obenem pa so občine veliko vlagale v gradnjo novih vrtcev, tako da zdaj ponekod tudi mesta v javnih vrtcih ostajajo nezasedena. Zato bi s predlagano novelo zakona o vrtcih občine v primeru, ko imajo na svojem območju v javnih vrtcih zagotovljena prosta mesta za vse otroke, ki se želijo vanje vključiti, lahko same odločale, ali bodo zasebnemu vrtcu na posameznega otroka še naprej zagotavljale sredstva v višini 85 odstotkov ali v nižjem obsegu. Kot razlagajo pri ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, bi na ta način zagotovili racionalno porabo javnih sredstev, saj je občina ta čas dolžna kriti stroške prostih mest v javnih vrtcih in obenem financirati zasebni vrtec v prej omenjenem obsegu.

Ogrožen naj bi bil obstoj zasebnih vrtcev

V Združenju zasebnih vrtcev Slovenije so se na omenjeni predlog odzvali s peticijo, v kateri opozarjajo na negativne posledice, ki jih po njihovem prinaša novela zakona. Med drugim so opozorili, da s predlaganimi spremembami otroci in starši izgubljajo že pridobljene pravice do izbire vrtca, saj naj bi predlagano financiranje zasebnih vrtcev ogrožalo njihov obstoj in delovanje v prihodnje. To po njihovem pomeni izgubo številnih kakovostnih vrtcev, zmanjševanje konkurence med vrtci na trgu in posledično nižanje kakovosti predšolske vzgoje. Andreja Sever, ki se je doslej ukvarjala z varstvom otrok na domu v Škofji Loki, je razmišljala o odprtju zasebnega vrtca, za kar ji je že uspelo zagotoviti tudi ustrezne prostore, a se je zdaj odločila počakati, kaj bo z novelo. »Nameravali smo urediti oddelek za najmlajše, a v primeru, da bo novela sprejeta, bomo to namero opustili.«

Direktorica zasebnega vrtca s koncesijo Dobra teta iz Kranja Jana Fleišer je opozorila, da je najhujša prav ta negotovost. »Ne vemo namreč, kaj nas čaka jeseni, zato zelo težko karkoli načrtujemo oziroma staršem ne moremo ničesar zagotoviti vnaprej,« je razočarana nad potezo ministrstva, ki po drugi strani zasebnim vrtcem nalaga enake obveznosti kot javnim vrtcem. Držati se morajo omejitev in določb zakona o vrtcih, zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, pravilnika o normativih za opravljanje predšolske vzgoje in podobno. Kljub temu jim že zdaj za njihovo delovanje namenjajo 15 odstotkov manj sredstev na otroka kot v javnih vrtcih. A petdeset do sto evrov razlike starši še lahko pokrijejo, vprašanje pa je, koliko več od tega bodo še lahko plačali za zasebni vrtec, ima pomisleke Jana Fleišer. »S tem pa staršem ožimo možnosti izbire,« poudarja. Kot je še opozorila, so občine zasebnim vrtcem koncesije podeljevale iz stiske, ko je manjkalo mest v javnih vrtcih. »Takrat smo vlagali lastna sredstva v reševanje družbene problematike, zato se mi ne zdi pošteno, da bi zdaj postali kar odveč.« Po drugi strani so za občine že zdaj cenejši, med drugim so vsa prosta mesta v zasebnih vrtcih breme zasebnikov, medtem ko občine v javnih vrtcih krijejo tudi strošek prostih mest. »Razumem sicer, da občina ne želi financirati dveh mest, tistega v zasebnem vrtcu in prostega mesta v javnih vrtcih, a to bi bilo treba rešiti drugače. Ljudem bi bilo treba stopiti naproti, ne pa jim zapirati vrat,« je še dodala Jana Fleišer.

V pomoč, ko primanjkuje mest v javnih vrtcih

V Mestni občini Kranj zatrjujejo, da bodo do nadaljnjega ohranili enak sistem pri financiranju zasebnih vrtcev kot doslej. »Zasebni vrtci so nam v pomoč, saj v javnih vrtcih primanjkuje prostih mest,« so razložili. Lani so za sofinanciranje zasebnih vrtcev namenili slabih 570 tisoč evrov, pri čemer po njihovih podatkih na območju mestne občine Kranj delujejo štirje zasebni vrtci brez koncesije, v katere je vključenih 169 otrok, še 38 otrok pa obiskuje zasebne vrtce v drugih občinah.