Kako varni so bivalni kombiji

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / / 07:01

V Avto-moto zvezi Slovenije so izvedli preizkusni trk vse bolj priljubljenega bivalnega kombija in osebnega avtomobila. Ugotovili so, da je lahko ta vrsta avtodoma ob nepravilni uporabi zelo nevarna.

Kranj – Bivalni kombiji oz. t. i. vani so v zadnjih letih doživeli pravi razcvet. Panoga karavaninga se je po navedbah novomeške Adrie Mobil, enega vodilnih evropskih proizvajalcev avtodomov in počitniških prikolic, v preteklem letu kljub covidu-19 uspešno izognila takšnemu upadu, kot ga sicer beležijo v turizmu. Naklonjenost preživljanju počitnic z avtodomom je prisotna tudi pri Slovencih, kar je pokazala tudi lanska spletna anketa Počitniška mobilnost Slovencev po epidemiji novega koronavirusa, ki jo je izvedla Avto-moto zveza Slovenije (AMZS). Prav AMZS je v sodelovanju s partnerskimi avtomobilskimi klubi pred kratkim izvedel varnostni test bivalnih kombijev. S preskusnim trkom z avtomobilom so želeli odgovoriti na vprašanje, kakšne so posledice prometne nesreče, če je avtodom obtežen v skladu s predpisano nosilnostjo, vsi potniki pa sedijo ustrezno pripeti na mestih, opremljenih z varnostnim pasom. Ugotovili so, da je lahko avtodom med vožnjo ob nepravilni uporabi zelo ranljiv in nevaren. Energija silovitega čelnega trčenja pri hitrosti 56 km/h je bila namreč prevelik zalogaj za zmečkljive cone v karoserijah obeh vozil. Sile trka so pri obeh vozilih prodrle v potniški kabini in bi povzročile poškodbe potnikov, so navedli v AMZS. »Kako hude deformacije obeh karoserij je povzročil nalet, zgovorno kaže dejstvo, da po nesreči brez zmogljive opreme za tehnično reševanje ni bilo mogoče odpreti voznikovih vrat ne v avtodomu in ne v avtu. Tudi velikih drsnih bočnih vrat na desni strani avtodoma ni bilo mogoče več odpreti na roke. Reševalci bi zato v notranjost avtodoma najhitreje vstopili skozi dvokrilna prtljažna vrata,« je razložil Jure Gregorčič, novinar AMZS Motorevije.

Za test so sicer v AMZS izbrali dimenzijsko najbolj zastopano različico takega avtodoma, katerega bivalna nadgradnja je narejena v karoseriji Fiatovega ducata. Na šestih metrih dolžine in dveh metrih širine je testni avtodom ponujal štiri sedeže, štiri ležišča in okoli 600 kilogramov nosilnosti za tovor. Gregorčič je ob tem pojasnil, da je bil za preskus izbran scenarij čelnega trka avtodoma z osebnim avtomobilom na cesti zunaj naselja, ki predstavlja največje tveganje za poškodbe potnikov v obeh vozilih: »V avtodom smo poleg testne lutke voznika namestili še tri lutke potnikov: odraslega potnika na sovoznikovem sedežu, še enega odraslega potnika in otroški sedež, v katerem je bila lutka triletnega otroka, pa smo namestili v jedilnico, ki je opremljena s sedežema z varnostnima pasovoma. Pred obema potnikoma v bivalnem delu avtomobila smo v skladu z navodili izdelovalca odstranili zložljivo jedilno mizo. V karavansko različico avtomobila citroen C5 smo namestili le lutko voznika.«

Avtodom ni nepremičnina

Pri bivalni opremi avtodoma se je kot najšibkejši člen izkazala lesena konstrukcija sedežne skupine za prevoz potnikov. Zaradi zrušitve nosilne konstrukcije sedala sta obe lutki po nesreči obstali pod drugačnim kotom. Obe lutki sta pri odboju zgrešili naslonjali za glavo in udarili v kovinski okvir. To predstavlja veliko tveganje za hude poškodbe glave. Pri odraslem potniku je prišlo tudi do nevarne potopitve telesa in celo do potencialnega tveganja, da bi se varnostni pas zarezal v predel trebuha in povzročil hude poškodbe z močno krvavitvijo. Za varno vožnjo je torej nujno zavedanje, da avtodom – kljub svoji bivalni nadgradnji – ni nepremičnina, zato je treba pred vsako potjo pametno in preudarno založiti bivalni del s hrano in tovorom, svetujejo v AMZS.

Bivalna nadgradnja je razmeroma dobro vzdržala obremenitve ob trku. Obe dvojni postelji, kopalnica, prečno nameščena boksa pod zadnjo posteljo in pritrjen tovor v prtljažniku niso predstavljali nobene nevarnosti za potnike v avtodomu. Zgledno je svojo nalogo opravil tudi varnostni sistem plinske napeljave za kuhanje in ogrevanje. Najbolj poškodovani so bili kuhinjski elementi, ki so med seboj povezani le z lesnimi vijaki. Sila trka je odtrgala kuhinjske predalčnike pod pultom. Posoda in živila so poletela vse do naslonjala voznikovega sedeža, polomljeno kuhinjsko pohištvo pa je še dodatno blokiralo poškodovana drsna vrata. »Tako kot drugi elementi bivalne opreme bi tudi kuhinja morala biti močneje pritrjena v karoserijo,« opozarjajo v AMZS, ki v Centru varne vožnje na Vranskem izvaja tečaj varne vožnje tudi za voznike avtodomov.