Naša jeza je brezmejna
»Tone Stojko je človek številnih znanj. Tudi avtor prve fotografije politične aretacije v slovenskem prostoru in nagrajenec Prešernovega sklada. V prvi vrsti nedvomno fotograf. Reportažni, gledališki, portretni, koncertni, tudi osebno intimni. Predvsem pa fotograf demonstracij. To je NJEGOVA tema, življenjsko poslanstvo, njegov osebni prispevek k družbeni odgovornosti, ki ji z objektivom svojega fotoaparata zvesto sledi že več kot petdeset let. Je fotografski zapisovalec tistega dogajanja, ki ga definicija sicer suhoparno opiše kot 'množično izražanje razpoloženja, navadno v znak protesta'. Demonstracije so nedvomno utripajoča rdeča luč za sistem, v katerem potekajo, in jasen namig, da so potrebne spremembe. To ustavno pravico, ki se izraža v nepredvidljivi dinamiki množic, inovativni protestniški scenografiji in skupnem cilju demonstrantov – opozarjanju in zahtevah po spremembi, je zapisal v fotografsko brezčasnost. Opus, ki ga je ustvaril med prelomnima letoma 1968 in 2020 v slovenskem, jugoslovanskem in srednjeevropskem prostoru, je izreden, vizualen in kronološki sprehod po demonstracijah različnih družbenih in poklicnih skupin. Preskakuje generacijske in državne meje ter meje različnih sistemov. Podobe svojih prvih študentskih demonstracij je leta 1968 zapisal črno-belo in analogno, prav tako tudi odločen in množičen odziv slovenske družbe v demokratičnem vrenju osemdesetih in začetku devetdesetih let. Barvne in digitalne pa so fotografske podobe številnih javnih izrazov nezadovoljstva na začetku 21. stoletja. Tako tistih med globalno finančno krizo kot tudi povsem novih načinov demonstriranja v 'koronavirusnem' letu 2020. Tone Stojko, samoiniciativni garač, je bil s sprva skromno, nato pa z vedno bolj sofisticirano fotografsko opremo ter izjemnim občutkom za sosledje dogodkov vedno znova na pravem mestu. Tudi takrat, ko je med množico protestniških transparentov v objektiv svojega fotoaparata ujel tistega z napisom 'Naša jeza je brezmejna'.« (str. 4)
Tako je opus Toneta Stojka opisala urednica Nataša Strlič. Knjigo, v kateri so še druga besedila, predvsem pa Stojkove fotografije demonstracij, so pripravili v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, založila jo je Mladinska knjiga. Avtor je v svoj objektiv ujel mnoge vrhunce novejše zgodovine, človeku pa se dobro zdi, če se je nekaterih od njih udeležil tudi sam. So trenutki – in ni jih tako malo –, ko se je treba razjeziti in protestirati.