Gorenjska sodišča lani rešila manj zadev kot leto prej

Preverili smo, kako uspešna so bila v lanskem letu gorenjska sodišča: imela so manjši pripad novih zadev, a so, predvsem zaradi ukrepov proti epidemiji covida-19, tudi rešila manj zadev kot leta 2019.

Kranj – Iz nedavno objavljenega letnega poročila o delu slovenskih sodišč v letu 2020 izhaja, da je tudi delo sodstva v veliki meri zaznamovala epidemija covida-19. Nastale razmere so namreč povzročile določen upad storilnosti sodstva, saj se je število rešenih zadev znižalo za dvanajst odstotkov, število nerešenih pa se je povečalo za pet odstotkov. Kako pa so se lani odrezala gorenjska sodišča?

Tudi gorenjska sodišča so bila več kot pet mesecev pretežno zaprta, v tem času pa so pretežno obravnavala le nujne zadeve. Zaradi izvajanja ukrepov za omejitev epidemije so prilagodili tudi delo, tako da so sodniki, strokovni sodelavci, sodniški pomočniki in tudi nekatero drugo sodno osebje v čim večjem obsegu delo opravljali od doma, med »normalnim« delovanjem sodišča pa so med drugim obravnave razpisovali na nekoliko daljše intervale. Epidemija je po drugi strani omogočila izvedbo obravnav ali posameznih procesnih dejanj tudi po video konferenci, vendar v civilnih postopkih le ob soglasju strank postopka, česar pa ni izkoristilo veliko povabljenih strank, je razložila predsednica Okrožnega sodišča v Kranju Janja Roblek.

Rešili enajst odstotkov manj zadev

V letu 2020 je bilo na celotnem sodnem okrožju rešenih enajst odstotkov manj zadev kot v letu 2019, na okrožnem sodišču pa sedemnajst odstotkov manj. Vsa gorenjska sodišča (okrožno in štiri okrajna) so namreč lani v reševanje prejela 53.992 zadev (59.835 v letu 2019), od tega okrožno 7113 (8047) zadev. Vsa sodišča so rešila 53.659 (60.043) zadev, samo okrožno sodišče pa 6885 (8273) zadev. Po letu 2013 se je tako prvič zgodilo, da gorenjska sodišča pripada niso obvladala, čeprav je bil ta manjši kot prejšnja leta. Nerešenih zadev je na koncu leta 2020 v celotnem okrožju ostalo 12.108, kar je dva odstotka več kot leta 2019, samo na Okrožnem sodišču v Kranju pa je ostalo nerešenih 2456 zadev, kar je za dober odstotek več kot leto poprej.

Povprečen čas reševanja zadev se je podaljšal pri vseh pomembnejših zadevah. Na kazenskem področju je tako povprečno trajanje reševanja zadeve 12,5 meseca, na kazensko preiskovalnem oddelku 9,6 meseca, pri rednih pravdnih zadevah 22,4 meseca, pri gospodarskih pravdnih zadevah 12,7 meseca, pri družinskih nepravdnih zadevah 3,8 meseca, pri stečajih pravnih oseb 25,2 meseca in pri osebnih stečajih 34,9 meseca. Tudi na okrajnih sodiščih so se časi reševanja zadev podaljšali, še posebej izstopata kazensko področje z 19,2 meseca in zapuščinsko področje, kjer je povprečen čas trajanja postopkov znašal med 11,4 in 12,1 meseca. Povprečno trajanje pravdnih zadev iz okrajne pristojnosti je različno po posameznih okrajnih sodiščih in traja med 16 in 21 meseci. Tudi trajanje nepravdnih zadev se je podaljšalo in traja med devet in 17 mesecev. »Glavni razlog za podaljšanje je odsotnost obravnav, to velja zlasti za pomembnejše postopke, ker zadev ni mogoče rešiti drugače kot z izvedbo obsežnega dokaznega postopka. Precejšen del prispevajo tudi čas čakanja na izvedenska mnenja, kar je zlasti problem pri izvedencih kliničnih psihologih in pedopsihiatrih tako v kazenskih kot v družinskih zadevah in zadevah postavitve odrasle osebe pod skrbništvo,« je razložila Roblekova.

Nerešenih 341 zadev, starejših od deset let

Odkar je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da sodni zaostanki v Sloveniji niso več sistemski problem, se ti v sodni statistiki ne vodijo več posebej, še vedno pa sodišča statistično spremljajo reševanje zadev, ki so starejše od pet let in od deset let. V celotnem gorenjskem okrožju je tako še vedno 341 zadev, ki so bile prvič vložene na sodišče pred desetimi leti, od tega je 95 pomembnejših, in 1343 zadev starejših od pet let, od tega 415 pomembnejših. Na Okrožnem sodišču v Kranju je 44 nerešenih zadev starejših od deset let, med njimi je tudi enajst kazenskih (gre za zadeve, kjer je razpisana mednarodna tiralica in obtoženi sodišču niso dosegljivi), 28 pravdnih gospodarskih in ena stečajna zadeva. Razlogi za tako dolgo reševanje so po besedah Roblekove pri stečajih prekinjeni postopki zaradi reševanja pravdnih gospodarskih zadev, pri gospodarskih pravdnih zadevah pa zahtevna dejanska in pravna vprašanja, kjer se sodna praksa šele oblikuje in gre posamezna zadeva neredko tudi po večkrat v presojo na višje, vrhovno in celo ustavno sodišče, nemalokrat morajo pritegniti k sodelovanju izvedence iz tujine, ker v Sloveniji preprosto ni neodvisnih strokovnjakov, ki s posamezno zadevo tako ali drugače ne bi bili povezani.

Brez novih sodnikov bodo postopki še daljši

Razlog za nerešene zadeve je tudi kadrovska fluktuacija, saj poteče veliko časa od npr. upokojitve sodnika do izvolitve novega, pravi Roblekova. »Če smo bili v letu 2019 nekako zadovoljni, ker nam je uspelo popolniti prosta sodniška mesta, so se v letu 2020 upokojili kar trije izkušeni okrožni sodniki, dve izkušeni sodnici sta dodeljeni v pomoč specializiranemu oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani. Izrazito kadrovsko podhranjeno je Okrajno sodišče v Kranju, kjer bi po naši oceni potrebovali kar tri nove sodnike. Nakazujejo se dodatne upokojitve izkušenih sodnic in sodnikov, kar bo še dodatno lahko podaljšalo sodne postopke, če ne bo odobritve razpisa novih sodniških mest s strani vrhovnega sodišča in če bodo na drugi strani postopki za izvolitev novih sodnikov še vedno tako dolgotrajni,« opozarja Roblekova.