Maj je posvečen Mihi Balohu
Maj je na Jesenicah posvečen legendarnemu gledališkemu in filmskemu igralcu Mihi Balohu. Letos se bodo častnemu občanu, ki bo 21. maja dopolnil triindevetdeset let, poklonili z muzejsko razstavo v Kosovi graščini.
Miha Baloh živi na Jesenicah, v rojstni hiši na Murovi, v javnosti pa se zadnja leta redko pojavlja. A tisti, ki so z njim v stiku, pravijo, da je še vedno izjemno bistrega duha, zanimiv sogovornik, mislec in intelektualec, ki kritično spremlja tudi aktualno dogajanje.
Balohova gledališko-filmska kariera je trajala kar sedem desetletij, v tem času je ustvaril več kot petdeset glavnih vlog tako na odru kot na filmskem platnu, igral je tako v slovenskih, jugoslovanskih kot koprodukcijskih in tujih filmih.
Med 13. majem in 31. julijem bo v Muzeju Kosova graščina na Jesenicah na ogled muzejska razstava o Mihu Balohu. Ta legendarni gledališki in filmski igralec, ki je bil rojen na Jesenicah, na Murovi, v svoji rojstni hiši po vrnitvi na Jesenice tudi živi. V javnosti se zadnja leta redko pojavlja, ga je pa (pred epidemijo) vsako leto vsaj enkrat obiskal Aljaž Pogačnik, umetnostni zgodovinar, muzejski svetovalec in kustos za kulturno zgodovino in galerijsko dejavnost v Gornjesavskem muzeju Jesenice. Kot je povedal Pogačnik, so malodane sosedje, saj Baloh živi le nekaj korakov stran od Kosove graščine, tik ob jeseniški cerkvi.
Po Pogačnikovih besedah je Baloh izjemno zanimiv sogovornik, mislec, intelektualec. Je še vedno bistrega duha in izjemno kritično spremlja tudi aktualno dogajanje.
Največja zvezda jugoslovanskega filma
Rojen je bil 21. maja 1928. Otroštvo je preživel pri babici v Dravljah, nato pa se je vrnil k staršem na Jesenice. Šolanje na gimnaziji v Kranju je leta 1942 prekinila vojna, zato se je vrnil na Jesenice in se vpisal v vajeniško šolo. Po vojni je šolanje nadaljeval na gimnaziji v Ljubljani in na Jesenicah. Leta 1948 se je kljub očetovemu nasprotovanju vpisal na Akademijo za gledališče, režijo, film in televizijo v Ljubljani (takrat Akademija za igralsko umetnost – AIU), kjer je leta 1952 diplomiral. Leta 1953 se je zaposlil v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, kjer je ostal do leta 1960. Kot dramski igralec je deloval še v Eksperimentalnem gledališču/Gledališkem ateljeju, na Odru 57, eksperimentalnih skupinah v Ljubljani in SLG Celje.
Leta 1977 se je zaposlil v SNG Drama v Ljubljani, kjer je ostal vse do upokojitve leta 1989.
Filmsko kariero je začel leta 1956 po uprizoritvi predstave Milana Begoviča Brez tretjega v režiji Jožeta Babiča in istoimenski TV-drami. Prvo filmsko vlogo je dobil v filmu Svet na Kajžarju v režiji Franceta Štiglica.
Prelomnica v njegovi filmski karieri je bilo sodelovanje pri filmu Veselica (1960) režiserja Jožeta Babiča. V filmu je Baloh igral glavno vlogo Aleša, za katero je leta 1961 dobil zlato puljsko areno za najboljšo moško vlogo. Čez noč je zaslovel in postal največja zvezda jugoslovanskega filma.
Zatem je igral glavne moške vloge v filmih Ples v dežju, V dvoje, Nevesinjska puška, kjer je vse nevarne prizore posnel sam.
Med leti 1964 in 1966 je igral tudi v štirih koprodukcijskih filmih o Winnetouju, skupaj z zelo slavnimi evropskimi igralci. V tujini si je priigral filmski ugled zlasti z igranjem vloge Omerja Paše v televizijski nadaljevanki in v zgodovinski drami Polkovnik Jenatsch.
Igral je v slovenskih, jugoslovanskih, francoskih, avstrijskih, nemških filmih, v domačih TV-igrah in nadaljevankah. Gledalce in predvsem gledalke je privlačil s svojim igralskim talentom in karizmo.
Za svoje delo je prejel številne nagrade, predvsem za filmske vloge, je pa tudi prejemnik nagrade bert za življenjsko delo na področju filmske igre.
In čeprav je Baloh že v prvih mesecih življenja zapustil Jesenice, se je od prvih nastopov naprej vedno vračal na oder jeseniškega gledališča in se nikoli ni odrekel nastopom pred jeseniško publiko, tudi ko je bil na vrhuncu umetniškega ustvarjanja. Na Jesenicah so mu leta 2003 podelili najvišje občinsko priznanje, naziv častnega občana, vsako leto pa se mu poklonijo v maju, ko praznuje rojstni dan.
Ob njegovi devetdesetletnici pred tremi leti je tako Gornjesavski muzej Jesenice v Kolpernu pripravil projekcijo filma Ples v dežju ter predstavil njegovo življenje in delo. Lani je potekal mesec Mihe Baloha z jeseniško premiero dokumentarnega filma Devet krogov, predlani so posneli kratek filmski zapis o njem, letos pa pripravljajo muzejsko razstavo.
Vpogled v Balohov svet
Kot je povedal avtor razstave Aljaž Pogačnik, bo razstava ponudila vpogled v Balohov gledališki in filmski svet.
»V prvem delu bo popeljala obiskovalca od Balohovega začetka na deskah domačega jeseniškega gledališča do njegovih prvih profesionalnih vlog v SNG Drama v Mariboru in Slovenskem stalnem gledališču v Trstu do časa osebnega iskanja in navdušenja nad dramsko igro v Eksperimentalnem gledališču/Gledališkem ateljeju, na Odru 57 in eksperimentalnih skupinah v Ljubljani in SLG Celje. V drugem delu pa bo razstava obiskovalcu predstavila Miha Baloha kot uspešnega filmskega igralca,« je povedal Pogačnik.
Na ogled bodo tudi predmeti iz gledaliških predstav, v katerih je nastopal, originalni plakati iz najuspešnejših filmov, kot so bili Veselica, Ples v dežju, Maškarada, Nevesinjska puška. Razstava bo tudi interaktivna, tako si bodo obiskovalci lahko ogledali kratke odlomke iz filmov, v katerih je Baloh igral, med drugim je jeseniškemu muzeju uspelo pridobiti tudi vse dele nadaljevanke Omer Paša, v kateri je Baloh igral glavno vlogo.
Dolgoletno prijateljstvo z Borisom Bregantom
Eden najtesnejših Balohovih prijateljev je bil v zadnjih letih nekdanji jeseniški župan in prav tako častni občan Boris Bregant. Dolgoletno prijateljstvo se je prekinilo lani z Bregantovo nenadno smrtjo. A prav Bregant je bil vrsto let Balohova vez z Jesenicami, pred tremi leti, ob umetnikovi devetdesetletnici, je na dogodku v Kolpernu spregovoril o njem. Takrat je dejal, da je Miha velik v vseh pogledih. Velik je že po postavi, velik je kot umetnik, je pa tudi velik domoljub.
In še: »Velik je, ker zna ljubiti, pomagati, svetovati in se odločno upre vselej, ko kdorkoli nastopi proti osnovnim človekovim pravicam in svobodnemu odločanju ...«