Karel Triler, član Narodne vlade Slovenije

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 25. april 2021 / 13:48

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (299)

V Škofji Loki se je 21. aprila 1862 rodil slovenski politik in gospodarstvenik dr. Karel Triler. V prvi slovenski narodni vladi, ki je bila ustanovljena 31. oktobra 1918, ko je ljubljanski Narodni svet imenoval Narodno vlado Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, je vodil oddelek za industrijo in trgovino.

Študij prava je končal na Dunaju, kjer je bil v letih 1883–1885 predsednik AD Slovenija. Od leta 1894 je bil samostojni odvetnik v Ljubljani, v letih 1895–1900 pa v Tolminu. Uveljavil se je v telovadnem društvu Sokol, kjer je bil štiri leta starosta ljubljanske župe. Od leta 1902 je bil član ljubljanskega mestnega sveta, v letih 1912–1921 podžupan in najtesnejši sodelavec Ivana Tavčarja.

Od ustanovitve Narodno napredne stranke leta 1894 je bil povezan s Tavčarjevo strujo, z Ivanom Hribarjem pa, dokler je bil ta župan. V letih 1908–1918 je bil član deželnega zbora in 1911–1818 deželnega odbora. Bil je član upravnih svetov bank in hranilnic, predsednik uprave Združenih papirnic Vevče in upravni svetnik Narodne tiskarne.

Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (krajše Država SHS) je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske. Obstajala je le do združitve s Kraljevino Srbijo 1. decembra 1918.

V Zagrebu je bil 5. in 6. oktobra 1918 ustanovljen Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov. Narodnemu svetu je formalno načeloval Anton Korošec, v njegovi odsotnosti pa sta ga vodila Svetozar Pribičević in dr. Ante Pavelić, ki ga ne smemo zamenjevati z vodjo NDH.

Avstro-Ogrska je oktobra antanti v zameno za premirje ponudila avtonomijo za slovanske narode v državi, kar pa je predsednik ZDA Woodrow Wilson zavrnil. Narodni svet je na podlagi te zavrnitve 21. oktobra zahteval brezpogojno samoodločbo. Po porazu Avstro-Ogrske in centralnih sil sta hrvaški sabor v Zagrebu in ljudski shod v Ljubljani 29. oktobra razglasila narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s središčem v Zagrebu. Dne 31. oktobra je bila v Ljubljani ustanovljena Narodna vlada SHS v Ljubljani. Za predsednika vlade je bil imenovan Josip Pogačnik. Nevarnost s strani Italije, ki je v skladu z londonskim paktom zasedla Primorsko in Istro ter dele Dalmacije, in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo, sta povzročila 1. decembra 1918 združitev Države SHS s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev s prestolnico v Beogradu.

Zanimivi Gorenjci tedna dogodki iz dežele Kranjske:

Dne 19. 4. 1732 so izdali določbe, ki so odrejale obrtnikom točne obveznosti do otrok, ki so jih zaposlovali. O množičnem delu otrok v žebljarnah v Železnikih je poročal A. Mullner že leta 1621. Desetletni otroci so delali po 10 ur dnevno, od 14. do 16. leta pa 12 ur. Šele po revoluciji leta 1848 se je začel položaj otrok in delavcev počasi izboljševati.

Kipar Lojze Dolinar se je rodil 19. 4. 1893 v Ljubljani. Z njegovimi kipi so opremili takratni Trg revolucije (sedaj Slovenski trg) v Kranju.

Na Dunaju se je 20. 4. 1858 rodil prosvetni delavec, slikar in politik Jožef Šturm. Njegov oče Gregor je bil doma iz Poljč na Gorenjskem.

V Kropi se je 20. 4. 1883 rodil učitelj Leo Pibrovec. Od leta 1908 je bil šolski vodja na Jesenicah, med drugo svetovno vojno je poučeval na Koroškem. Zavzel se je za enoten razvoj slovenskega jezika. Odklanjal je težnje, da bi kot knjižno normo uveljavili narečne posebnosti.

V Kropi se je 23. 4. 1812 rodil pesnik, pripovednik in duhovnik Jurij Varl. Njegov oče Janez se je iz Železnikov preselil v Kropo, kjer je bil hišni posestnik in mesar, mati pa je bila žebljarjeva hči Tereziji, rojena Bertoncelj. V družini je bilo deset otrok.

V Kranju se je 21. 4. 1900 rodila Helena Gizela Stupan. V svojem času je bila ena najbolj izobraženih žensk v Sloveniji. Postala je prva doktorica arheologije.