Ne pozabi name
Gospod je na blagajni v trgovini želel plačati z osebno izkaznico. Prodajalka ni vedela, kaj naj stori ... V še hujši stiski je bil gospod, ki zaradi demence ni vedel, kaj je sploh narobe …
Zgodbo o tem mi je pripovedovala Mojca Pavšič, direktorica Doma dr. Franceta Bergelja Jesenice, kjer posebno pozornost namenjajo celostni oskrbi oseb z demenco. Z demenco se bo, kot napovedujejo, do konca življenja slej ko prej srečal vsakdo izmed nas. Če ne bomo zboleli sami, bo morda kdo od svojcev: starši, partner … Glede na sodobne trende naj bi osebam z demenco omogočili, da čim dlje ostanejo v domačem okolju, pri čemer naj bi jim zagotovili celovito pomoč in dostojno življenje. A ker sami pogosto ne zmorejo, zadostna pomoč na domu pa ni dosegljiva, so svojci najpogosteje prisiljeni poiskati oskrbo v domovih za starostnike. K sreči se naši domovi vse bolj zavedajo nujnosti celostne oskrbe stanovalcev z demenco, kjer je v ospredju obravnave človek z demenco, njegove potrebe, zmožnosti, sposobnosti, trenutno razpoloženje. »Tu ni receptov, je samo osebni odnos. Mi smo tisti, ki se prilagajamo osebi z demenco, lovimo trenutke, drobne delce,« je poudarila dr. Jana Mali, ki je vodila usposabljanje v jeseniškem domu.
Da je kljub demenci življenje še vedno vredno življenja, prikazuje dokumentarni film Ne pozabi name, posnet v tržiškem domu starostnikov. Ganljiva je skrb zaposlenih za stanovalce z demenco in neskončno dragoceni so drobci spominov, ki razsvetljujejo domski vsakdan. Ena od stanovalk gre v svojih spominih kot mlado dekle še vedno vsako zimo, ko zapade sneg, z brati smučat na Zelenico … Druga je pozabila večino stvari, ni pa pozabila svoje prve, velike, nesrečne ljubezni … Dokaz, da tisto, kar je v življenju vredno, za vedno ostane, tudi ko vse ostalo izgine.
A ne glede na to, ali oseba z demenco živi doma ali v domu, je skrb zanjo velika obremenitev za svojce. Ne le s čustvenega vidika, temveč tudi s finančnega. Poleti sem naletela na članek v britanskem Daily Mailu, kjer so osrednjo temo namenili prav problematiki demence in opozorili na hude finančne stiske svojcev oseb z demenco. »Če bi oče imel raka, tako kot mama, nam ne bi bilo treba prodati družinske hiše in plačati sto tisoč funtov za njegovo oskrbo,« je povedala hči gospoda z demenco. Časopis je zato začel veliko kampanjo, s katero želijo pritisniti na vlado, da poskrbi za reformo sistema, s katero bodo zagotovili denar za naraščajoče stroške, ki jih prinaša skrb za osebe z demenco.
Žal se bo z enakim problemom slej ko prej srečala tudi Slovenija.