Naslovnica knjige norveške pisateljice Mine Lystad, ki je ena od osrednjih tujih gostij letošnjega festivala / Foto: arhiv organizatorja

O knjigah brez heca

Tradicionalni mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom, ki širi zavest o pomenu bralne kulture in medgeneracijskega sodelovanja, letos poteka enajsto leto.

Rdeča nit festivala, ki ga organizira založba Miš ob podpori Javne agencije za knjigo RS in Občine Domžale, je letos spletena okrog problemske literature za otroke in mlade. Organizatorji so zato letošnji festival tematiki primerno naslovili Ni hec. Festivalski dogodki, ki se bodo odvijali vse do junija, za zdaj potekajo v okviru festivalskih dni sodelujočih knjižnic in drugih ustanov po spletu. »Če bo situacija v prihodnjih tednih boljša, bodo organizatorji dogodke, kot je bilo v navadi v preteklosti, izpeljali tudi v živo, vključno s slovesnostjo ob zaključku letošnjega festivala sredi junijskih dni,« obljubljajo organizatorji. Festivalsko dogajanje se je začelo s strokovnim srečanjem, ki je letos potekalo pod naslovom Niso vse knjige za hec: problemska literatura med bralci, na njem pa so kot vedno sodelovali priznani strokovnjaki s področja branja in literature. Razpisali so tudi literarni natečaj za otroke in mladino, na katerega se sodelujoči prijavljajo z najraznovrstnejšimi pisnimi in likovnimi izdelki, ki zajemajo letošnjo festivalsko temo. »Kot je v navadi, tudi letos festival gosti domače in tuje ustvarjalce otroške in mladinske književnosti, s katerimi bodo potekali pogovori po spletu, ogledati pa si jih bo moč na Facebook strani Miš založbe, na založbinem Youtube kanalu in na spletni strani festivala.« Letos je še posebno aktualna norveška pisateljica Mina Lystad, saj v knjigah Fejk in Luzerka kot glavno temo v ospredje postavlja moč družbenih medijev in lažnih novic, gostili bodo še nizozemskega pisatelja Gideona Samsona, ki je lani pri založbi izdal knjigo Dnevi na otoku. Pogovora z obema gostoma bo vodil Boštjan Gorenc Pižama: z Mino Lystad se bo predvidoma pogovarjal v sredo, 21. aprila, v večernih urah, z Gideonom Samsonom pa v četrtek, 20. maja, ob 20. uri. Pozabili pa niso niti na najmlajše bralce. V okviru festivala so jim namenili slikanico Mišja abeceda avtorice Tatjane Pregl Kobe in z ilustracijami Marte Bartolj.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / torek, 7. avgust 2018 / 09:21

Razočaranje v Domžalah

Nogometaši Domžal so v četrtek zvečer na povratni tekmi drugega kroga kvalifikacij za evropsko ligo igrali neodločeno proti ruski Ufi in se poslovili od evropskih tekmovanj. Razočaranju je sledil še v...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 18. september 2017 / 19:38

Tudi kmetje na elektronski poti

Od začetka prihodnjega leta bodo tudi kmetje prejemali vnaprej izpolnjene obračune prispevkov za socialno varnost preko portala eDavki.

Mengeš / ponedeljek, 18. september 2017 / 19:37

Gradbeno dovoljenje za dvorano do konca leta

Mengeš – Po tem, ko so spomladi zaključili razpis za preprojektiranje športne dv­orane, v Mengšu pričakujejo, da bo še to jesen izdelana potrebna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja....

Kultura / ponedeljek, 18. september 2017 / 16:16

Ljudski običaji na platnu

V galeriji Kranjske hiše je na ogled slikarska razstava Boleslava Čeruja z naslovom Slovenski ljudski običaji.

Gospodarstvo / ponedeljek, 18. september 2017 / 14:41

Posojila v frankih bi preoblikovali v evre

Kranj – V Združenju Frank so napovedali, da bodo še ta mesec državnemu zboru posredovali predlog zakona, s katerim bi uredili problematiko posojil v švicarskih frankih; teh je bilo v Sloveniji v ob...

GG Plus / ponedeljek, 18. september 2017 / 14:40

V gostilne, na sejem, kopališče ...

Že v preteklosti je bila miselnost Ločanov močno naravnana v razvoj turizma, o čemer priča tudi nastanek olepševalnega društva leta 1897. Velik vpliv na to je imel nadučitelj Slavko Flis, ki je društv...