Naslovnica knjige norveške pisateljice Mine Lystad, ki je ena od osrednjih tujih gostij letošnjega festivala / Foto: arhiv organizatorja

O knjigah brez heca

Tradicionalni mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom, ki širi zavest o pomenu bralne kulture in medgeneracijskega sodelovanja, letos poteka enajsto leto.

Rdeča nit festivala, ki ga organizira založba Miš ob podpori Javne agencije za knjigo RS in Občine Domžale, je letos spletena okrog problemske literature za otroke in mlade. Organizatorji so zato letošnji festival tematiki primerno naslovili Ni hec. Festivalski dogodki, ki se bodo odvijali vse do junija, za zdaj potekajo v okviru festivalskih dni sodelujočih knjižnic in drugih ustanov po spletu. »Če bo situacija v prihodnjih tednih boljša, bodo organizatorji dogodke, kot je bilo v navadi v preteklosti, izpeljali tudi v živo, vključno s slovesnostjo ob zaključku letošnjega festivala sredi junijskih dni,« obljubljajo organizatorji. Festivalsko dogajanje se je začelo s strokovnim srečanjem, ki je letos potekalo pod naslovom Niso vse knjige za hec: problemska literatura med bralci, na njem pa so kot vedno sodelovali priznani strokovnjaki s področja branja in literature. Razpisali so tudi literarni natečaj za otroke in mladino, na katerega se sodelujoči prijavljajo z najraznovrstnejšimi pisnimi in likovnimi izdelki, ki zajemajo letošnjo festivalsko temo. »Kot je v navadi, tudi letos festival gosti domače in tuje ustvarjalce otroške in mladinske književnosti, s katerimi bodo potekali pogovori po spletu, ogledati pa si jih bo moč na Facebook strani Miš založbe, na založbinem Youtube kanalu in na spletni strani festivala.« Letos je še posebno aktualna norveška pisateljica Mina Lystad, saj v knjigah Fejk in Luzerka kot glavno temo v ospredje postavlja moč družbenih medijev in lažnih novic, gostili bodo še nizozemskega pisatelja Gideona Samsona, ki je lani pri založbi izdal knjigo Dnevi na otoku. Pogovora z obema gostoma bo vodil Boštjan Gorenc Pižama: z Mino Lystad se bo predvidoma pogovarjal v sredo, 21. aprila, v večernih urah, z Gideonom Samsonom pa v četrtek, 20. maja, ob 20. uri. Pozabili pa niso niti na najmlajše bralce. V okviru festivala so jim namenili slikanico Mišja abeceda avtorice Tatjane Pregl Kobe in z ilustracijami Marte Bartolj.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / ponedeljek, 1. november 2021 / 12:10

Obzidje na Starem gradu prenavljajo

Zaradi del je planinska pot mimo zidu zaprta, zato naj pohodniki izberejo druge poti, ki vodijo na vrh.

Objavljeno na isti dan


Kranj / ponedeljek, 26. september 2016 / 20:33

Prvi posredovalci že na delu

Kadar je potrebno oživljanje z defibrilatorjem, so še kako pomembne prve sekunde in minute, zato se v Kranju in okolici poleg opremljenosti z njimi vzpostavlja mreža prvih posredovalcev, ki pa morajo...

Šport / ponedeljek, 26. september 2016 / 20:30

Ločani z atraktivno ekipo

Škofjeloško košarkarsko moštvo LTH Castings ima novega trenerja, Tomaža Farteka, in atraktivno ekipo, dres škofjeloškega prvoligaša pa bo prvič v zgodovini kluba oblekel igralec iz ameriške lige NCAA,...

Tržič / ponedeljek, 26. september 2016 / 20:05

Bornovi so še kako prisotni

Knjiga Bornovi v Tržiču dr. Bojana Knifica je naletela na izreden odziv. Bile so pohvale in bila je ena kritika v zvezi s povzeto denacionalizacijo, ki jo je podal Tone Anton Jazbec.

Kultura / ponedeljek, 26. september 2016 / 20:01

Slovani, naša dediščina

Med 28. in 30. septembrom bo v prostorih Mestne knjižnice Kranj potekal simpozij z naslovom Slovani, naša dediščina. Udeležili se ga bodo strokovnjaki iz šestih držav, ki jih povezuje dediščina Slovan...

GG Plus / ponedeljek, 26. september 2016 / 19:49

Slovenska harmonika ušla na Koroško

Zaradi nemoči v boju zoper ponaredke se je znani slovenski izdelovalec harmonik Aleks Rutar preselil na Koroško. Tam so ga sprejeli z odprtimi rokami.