Socialno stanje je slabše

Na Gorenjskem se je število prosilcev za redne socialne pomoči povečalo za petnajst, za izredne celo za sedemindvajset odstotkov, razloži Urška Repar Justin, direktorica Centra za socialno delo Gorenjske, ko jo vprašamo, kako je obdobje epidemije vplivalo na socialne razmere pri nas in kako se je spremenila socialna slika Gorenjske.

Kaj opažate na Centru za socialno delo (CSD) Gorenjske, kako je epidemija vplivala na socialno stanje na Gorenjskem? Je prosilcev za socialne pravice več?

Epidemija je nedvomno poslabšala socialno stanje občanov na Gorenjskem. Beležimo povečan obseg klicev in elektronske pošte za posredovanje informacij o pravicah iz javnih sredstev, v večini primerov zaradi prenehanja zaposlitve ali nižjih dohodkov zaradi posledic epidemije (čakanje na delo). V večji meri se vloge za redno in izredno denarno pomoč vlagajo zaradi izgube zaposlitve, zapiranje dejavnosti samostojnih podjetij ter čakanja na delo in zaradi nižjih dohodkov zaradi varstva otrok v času, ko so bile zaprte šole in vrtci. Starši imajo zaradi koriščenja varstva otrok nemalokrat težave z delodajalci. Pri vlagateljih, ki so se prvič in nepričakovano znašli v položaju materialne ogroženosti zaradi okoliščin, v katerih je trenutno ujeta družba, je prisotna večja negotovost glede prihodnosti. Večkrat se tudi dogaja, da vlagatelji javijo zaposlitev, kmalu zatem pa znova izgubo službe.

Zelo opazno se je povečalo število brezposelnih v gostinstvu in turizmu, predvsem tistih, ki so zaposleni in so napoteni na čakanje na delo ali pa jim je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi. Po izgubi zaposlitve, poteku nadomestila na zavodu za zaposlovanje osebe zaprošajo za redno in izredno denarno socialno pomoč. V vlogah zaprošajo predvsem za pomoč pri plačilu stroškov zaradi znižanja dohodkov (čakanje, izguba zaposlitve …), npr. zaradi nezmožnost plačevanja kreditov, tekočih stroškov za elektriko, komunalo, vodo … Pri pravicah na letni ravni, kot so otroški dodatki, državne štipendije, subvencija vrtca, se čuti porast javljanja sprememb predvsem zaradi čakanja na delo in zato uveljavljajo spremembe zaradi nižjega dohodka.

Je prosilcev za socialne pravice več?

Na ravni CSD Gorenjska se je povečalo število prosilcev tako za redne kot izredne denarne socialne pomoči. V primerjavi z letom 2019 se je število vlog za redne denarne pomoči v letu 2020 povečalo za skoraj 15 odstotkov, za izredno denarno pomoč pa 27 odstotkov.

Vam uspe izplačevati redne socialne pomoči?

Kljub povečanemu številu vlog se večina zadev reši v zakonskem roku. Za osebe, ki pravico podaljšujejo, je uvedeno avtomatično podaljšanje pravice s strani ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) za primere, če odločbe s strani centra ne bi bile narejene do datuma, določenega za izplačilo. Vse nove vloge za redne pomoči in izredne pomoči pa se rešujejo prednostno.

Kako pa je z dodatnimi socialnimi transferji, ki pripadajo ljudem zaradi posledic korone? Za koliko je to povečalo vaše delo?

Dodatni transferji – solidarnostni dodatki se izplačujejo avtomatsko na podlagi ugotavljanja upravičenosti do posameznih pravic po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter se izplačujejo iz naslova MDDSZ. Posebnih odločb center ne izdaja, saj je podlaga za izplačilo že sam zakon. V zvezi s tem pa se je na centrih povečalo dajanje informacij o nakazilih po telefonu in elektronski pošti.

Se na CSD obračajo tudi tisti ljudje, k v teh časih doživljajo nematerialne stiske? Kako jim pomagate?

V času epidemije se je povečalo število ljudi, ki se na centre obračajo zaradi osamljenosti, socialne izključenosti, problema oskrbe starejših … Pojavljalo pa se tudi težave pri stanovanjski problematiki, saj so se cene najemnin za stanovanja občutno povečale, prav tako na razpolago ni dovolj stanovanj. Na področju družine je zaznati povečano število razvez in bistveno povečanje težav pri izvajanju stikov z otroki.

Stranke se na centrih obravnavajo v okviru socialnovarstvenih storitev (prva socialna pomoč, osebna pomoč, pomoč družini za dom). Prvi pogovor na centru je v okviru storitve prva socialna pomoč.  Prva socialna pomoč obsega pomoč pri prepoznavanju stiske ali težave. V pogovoru se človeku predstavijo možne rešitve oziroma načini reševanja stisk in težav in storitve, ki so na voljo pri različnih izvajalcih.