Razstava Industrijska tekstilna dediščina Gorenjske leta 1992 / Foto: Drago Holynski

Dediščina industrializacije

Petinšestdeset let Gorenjskega muzeja (7)

V sedemdesetih letih so kustosi Gorenjskega muzeja začeli raziskovati tudi teme iz novejšega časa po letu 1945. Na terenu so zbirali predmete, fotografije in drugo dokumentarno gradivo.

Od leta 1973 je bila kustosinja za novejšo zgodovino Nada Holynski, ki je začela poglobljeno preučevati zgodovino industrije na Gorenjskem. Industrijo je prepoznala kot temelj in nosilko razvoja gorenjske pokrajine skozi celotno dvajseto stoletje. Ukvarjala se je z zgodovino posameznih podjetij in ustvarila obsežen fond dokumentarnih fotografij. Zavedala se je, da je dediščino industrializacije nujno treba ohranjati. Zanimala jo je proizvodnja tovarn in je zbirala njihove izdelke. Predvsem tiste, ki so izstopali kot pomembni razvojni dosežki. Tako je zasnovala zbirko novejše zgodovine, ki priča o življenju, delu in ustvarjalnosti gorenjskega človeka v drugi polovici dvajsetega stoletja. Med drugim je pridobila obsežne zbirke vzorčnih knjig tovarn Tekstilindus, Intex, Vezenine Bled in njihovih prednikov.

Pripravila je več razstav o razvoju gorenjske industrije. Pregledna razstava Industrijska tekstilna dediščina Gorenjske je bila prvi primer celostnega muzejskega prikaza razvoja industrijske panoge, ki je bistveno zaznamovala gorenjsko gospodarstvo. Svoje raziskave je strnila v bogat katalog Gorenjska industrija od manufaktur do danes.

Nada Holynski je ob raziskovanju bližnje preteklosti prišla do spoznanja, da marsikatero gradivo na terenu hitro izginja, zato ga je bilo treba zbrati čim prej, sočasno z dogajanjem. V osemdesetih letih je kot ena prvih slovenskih muzealk začela zbirati tudi sodobno gradivo, ki označuje aktualni čas. S tem je odprla novo področje muzejskega dela in oblikovala zbirko drobnega tiska sodobnosti. Leta 1990 je pripravila razstavo Gorenjska osemdeseta leta v muzejski postavitvi.

Zbirki industrijske dediščine in sodobnosti sta danes eni najštevilnejših v Gorenjskem muzeju. Sama nadaljujem z zbiranjem omenjenega gradiva. Poleg številnih drugih razstav sem pripravila razstave in kataloge zbirk plakatov, razglednic in strojnih čipk. Raziskujem nove teme s področja socialne zgodovine, kot so zaposlovanje, življenjske razmere delavcev, gradnja stanovanj itd. Predvsem me zanima, kako obsežne in raznolike so bile posledice intenzivne industrializacije in kako je industrija v kratkem času spremenila življenje gorenjskih krajev v preteklem stoletju.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / petek, 3. marec 2023 / 14:07

Novih sumov bolezni ni

Zalog – Po potrditvi ptičje gripe pri rejcu perutnine v Zalogu in določitvi območja z omejitvami se ta teden nadaljujejo obiski in popis rej na tem območju. Kot smo izvedeli do zaključka redakcije,...

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 7. marec 2008 / 07:00

Nezakonitosti v postopkih javnih naročil

Zgodba je še sveža: javni razpis za gradnjo centra za vodenje in kontrolo zračnega prometa na Brniku so razveljavili zaradi domnevnih nezakonitih dejanj. Bi se jih dalo preprečiti že v kali?

Splošno / petek, 7. marec 2008 / 07:00

Komentar: Tudi višina stolpa je pomembna

Razveljavitev javnega razpisa za gradnjo centra za vodenje in kontrolo zračnega prometa na Brniku, ki je posledica domnevnih nezakonitosti v postopku izbire izvajalca gradbenih del, je...

Splošno / petek, 7. marec 2008 / 07:00

Odstopil, čeprav ne čuti odgovornosti

Srečko Janša je na ministrov poziv odstopil z mesta direktorja Kontrole zračnega prometa, čeprav se ne čuti odgovornega za domnevne nezakonitosti pri razpisu za gradnjo centra za vodenje in kontrolo z...

Splošno / petek, 7. marec 2008 / 07:00

Ptice so odličen pokazatelj ohranjenosti narave

V Angliji bi gozdove, v katerih živi črna žolna, razglasili za naravni rezervat - če bi jih imeli. V Sloveniji živi ta v Evropi zaščitena ptica tako rekoč v vseh gozdovih, na 60 odstotkih ozemlja drža...

Splošno / petek, 7. marec 2008 / 07:00

Moje finance

Vprašanja - odgovori