Ivan Belec za ruščino Slovanov

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (296)

Čas je pokazal, da je bil slovenski jezik odločilen, da je slovenski narod kljub strahovitim pritiskom na Slovence stal in obstal. V preteklosti je bilo precej zagovornikov, tudi dobronamernih, da bi se zaradi številčne majhnosti jezikovno podredili najrazličnejšim pritiskom. Tako je tudi sociolog, socialni narodni pisec in duhovnik Ivan Belec predlagal, da naj bi ruščina postal knjižni jezik vseh Slovanov. Rodil se je 3. aprila 1856 v Radomljah pri Domžalah.

Kot duhovnik in sociolog je opozarjal na problematiko delavcev in kmetov, kritiziral kapitalizem in se zavzemal za vrnitev h krščanskemu socialnemu redu. Belec je začel pisati že med študijem. V letih 1877–1881 je v Slovenskem narodu pod šifro S-n objavil večje število člankov. Sprva zapise o rusko-turški vojni in poročila z bojišč, ki jih je povzel po ruskih časnikih. Zagovarjal je koristi te vojne za slovanstvo ter kritiziral angleško in madžarsko politiko, ki je podpirala Turke. Sočasno je pisal o odnosih med Avstrijo in Nemčijo ter Rusijo v povezavi s poljskimi političnimi težnjami.

V prispevkih o slovanskem vprašanju se je zavzemal za združitev vseh Slovencev, obsojal je njihovo nizko narodno zavest, hkrati pa zagovarjal slovansko vzajemnost in ustanovitev vseslovanskega literarnega časopisa za njeno širjenje. Predlagal je, da bi ruski jezik postal knjižni jezik vseh Slovanov.

V tem obdobju je napisal prve članke o socialnih vprašanjih (na primer članek o državnih dolgovih in njihovih socialnih posledicah, Slovenski narod, 1877). Nanj je močno vplivalo delo pruskega katoliškega sociologa Karla von Vogelsanga, vendar je Belec ostal predvsem pisec in teoretik. Zaradi razvitega socialnega čuta je bil pogosto predstavljen kot predhodnik Janeza Evangelista Kreka.

Po smrti Josipa Jurčiča leta 1881 je Belec prenehal pisati za Slovenski narod in postal dopisnik Slovenca, sodeloval pa je tudi pri Ljubljanskem zvonu. V letih od 1882 do 1889 je pod šifro S-n in pod svojim polnim imenom pisal o socialnih tematikah in verski disciplini Slovencev. Zavzemal se je za prepoved ženskega dela v tovarnah, za skrajšanje delavnika in zvišanje delavskih plač. Prav tako se je zavzemal za to, da bi delavci postali lastniki delovnih sredstev. Zahteval je, naj država ali dežela odkupita zemljiški dolg kmetov s pomočjo hipotekarne banke in naj se ustanovijo tako imenovani stalni ali kmečki domovi po ameriškem vzoru, ki se ne smejo zadolževati, razkosavati ali prodati na dražbi. Zahteval je tudi ustanovitev kmetijskih zadrug, ki bi imele poleg gospodarskih tudi sodne in politične pravice …

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki iz dežele Kranjske:

V Radovljici se je 25. 3. 1863 rodila skladateljica Eleonora Hudovernik. Dvajset let je bila ravnateljica meščanske šole v Ljubljani. Bila je organistka in spretna improvizatorka.

V Brodu pri Bohinjski Bistrici se je 26. 3. 1838 rodil slovenski pisatelj Janez Mencinger.

Na gradu Grimšice pri Bledu se je 25. 3. 1667 rodil slikar Jurij Adam. Bil je cesarski pooblaščenec in član Akademije operozov.

V Mostah pri Žirovnici se je 26. 3. 1783 rodil sin premožnega kmeta, mlinarja in žagarja Janez Krstnik Kersnik. Bil je pobudnik pouka slovenščine in tudi učitelj Čopa in Prešerna.

V Povljah pri Kranju se je 28. 3. 1861 rodil duhovnik, zgodovinar in pisatelj Franc Perne.