Na ogled Usnje vseh barv

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Tržič / sobota, 3. oktober 2015 / 15:59

V Tržiškem muzeju so odprli novo stalno razstavo usnjarske zbirke. Razstava prikazuje, kako so nekoč strojili kože v usnje, govori o načinu življenja ter šegah in navadah tržiških usnjarjev, predstavlja, kaj vse so nekoč izdelovali iz usnja. Poseben kotiček pod oboki pa je namenjen otrokom.

Tržič – Tržičani so se preživljali z različnimi obrtmi, usnjarstvo je bilo ena pomembnejših in v petek so v Tržiškem muzeju odprli novo stalno razstavo Usnje vseh barv. Iz bogatega gradiva, ki ga hranijo, so posebej poudarili nekaj tem. »Najprej seveda tradicijo tržiškega usnjarstva. Prvi podatki o tržiškem usnjarstvu so že iz 16. stoletja, potem je sledila slavna omemba kordovanskega usnja, ki so ga izdelovali v 17. stoletju, o tem je pisal Janez Vajkard Valvasor. Gre za izjemno dragoceno usnje, izvažali so ga široko po Kranjskem. Razstavljamo tudi predmete, ki govorijo o življenju tržiških usnjarjev oz. o zgodbah, ki so se ohranile v izročilu. V tretjem delu predstavljamo tehnologijo predelave kož v usnje, saj v muzej prihajajo tudi majhni otroci in si morda niti ne predstavljajo, kaj je na začetku in kaj na koncu. Izraz garanje, to je odstranjevanje maščevja in dlak, je povezano s tem, kar danes razumemo pod besedo garanje, torej težaško, naporno delo. Usnjarstvo je bilo dejansko izjemno naporno, čevljarji so bili kar eni majhni gospodje proti usnjarjem, kar se dela tiče. Kar se denarja tiče, pa so bili usnjarji navadno tisti, ki so imeli več pod palcem. Četrta tema na razstavi je raba usnja,« je povzel kustos dr. Bojan Knific, član strokovne skupine pri pripravi razstave. V strokovni skupini so bili še direktorica Tržiškega muzeja Jana Babšek, oblikovalka Barbara Bogataj, konservator restavrator Boštjan Meglič, kustosinja Janita Košir, ilustratorka Katja Mulej, strokovna sodelavka s Prirodoslovnega muzeja dr. Staša Tome in še drugi sodelavci in izvajalci. »Zahvala gre vsem ljudem, ki so pripravljeni deliti izkušnje, spomine iz svojega otroštva, spomine, ki jih prejemajo od svojih staršev. Sodelovala sta tudi KD Kruh Križe in Folklorna skupina Karavanke,« je še dejal Knific.

Predstavljati dediščino vedno znova na različne načine, to je tisto, kar navdihuje sodelavce Tržiškega muzeja. »Najpomembnejše mesto v muzeju pa imajo stalne razstave, kot je današnja usnjarska. Najdragocenejše predmete in teme poskušamo oživiti, da so za današnjo rabo. Na razstavi smo želeli oživiti zgodovino tudi s tem, da pripovedujemo o nekdanjem vsakdanjem življenju, ne le o gospodarskih in političnih dejstvih, da natančno prikažemo tehnološke rešitve in iznajdljivost svojih prednikov, prikažemo njihovo mojstrstvo, ki se je razvijalo skozi stoletja. Posebej pri pripravi stalnih razstav razmišljamo tudi o mladih,« pa je zbrane na odprtju nagovorila Jana Babšek, ki se je za pomoč zahvalila Ministrstvu za kulturo in Občini Tržič, obiskovalce pa na ogled povabila z besedami: »Vsi ustvarjalci želimo, da bi vas nova stalna razstava Usnje vseh barv navdihovala, da bi uživali v njej, se česa novega naučili.« Saj, kot je sklenil tržiški župan Borut Sajovic, dediščina so naše korenine. Dediščina je naložba v našo prihodnost, je tisto, kar potrjuje našo identiteto.