Mohorjeva je v nekdanji hiši sester salezijanskega reda uredila dijaški dom, dvojezični vrtec in prve dvojezične jasli v mestu. / Foto: Gorazd Kavčič

Praznično leto Mohorjeve

Letošnje leto je za Mohorjevo založbo iz Celovca, ki je najstarejša slovenska založba in ena najstarejših na območju Avstrije, praznično. Pred 170 leti, leta 1851 so njeno predhodnico ustanovili lavantinski knezoškof Anton Martin Slomšek in profesorja Andrej Einspieler in Anton Janežič. Založba je preživela viharne čase, od slavnih, ko se je število prejemnikov njenih knjig približalo sto tisoč, do najbolj temnih, ko je bila preganjana in ukinjena, zato je morala svoje delovanje prenesti v Celje in zaradi pritiskov novih jugoslovanskih oblasti po drugi svetovni vojni tudi v Gorico. Danes deluje matična založba v Celovcu, sestri pa v Celju in Gorici.

Zgodovina Mohorjeve je spomin slovenske manjšine, saj so bile njene knjige pričevalke časa in odsev gospodarskih, kulturnih, političnih in drugih razmer, v katerih so izhajale, je o prazničnem letu Mohorjeve povedal njen direktor dr. Karl Hren. Še posebno vlogo so odigrali koledarji, ki so bili najbolj prepoznaven znak Mohorjeve in so bralce učili in jih tudi radostili. Prav zato so se pri založbi odločili za spletno predstavitev koledarjev od leta 1858 naprej. Skupaj gre za 25 tisoč strani gradiva. Večina koledarjev je izšla v Celovcu, le od leta 1920, ko je raznarodovalna politika načrtno uničevala vse, kar je bilo slovenskega, do leta 1947 so izhajali v Celju.

Direktor dr. Karl Hren je povedal, da načrtujejo proslavitev jubileja v drugi polovici leta, ko naj bi se epidemiološke razmere umirile. Predvsem se bodo zazrli v prihodnost in v načrte, ki jih imajo pri Mohorjevi na vseh področjih delovanja. Praznični dan načrtujejo v novem središču Mohorjeve, v Slomškovi hiši v Ainethgasse v bližini celovške železniške postaje, v kateri so lani začeli delovati dijaški dom, dvojezični vrtec in en oddelek jasli za najmlajše. Ker je zanimanje za jasli v Celovcu veliko in vzgojno osebje Mohorjeve vzorno skrbi za otroke, bodo jeseni odprli že drugi oddelek jasli. Mohorjeva tako v smislu svojega osnovnega poslanstva širi svojo dejavnost na področju dvojezične vzgoje in izobraževanja. Mohorjeva je poslopje z velikim vrtom kupila od reda sester salezijank, ki so želele imetje prodati zanesljivim gospodarjem, in tako uredila novo središče slovenstva v koroškem glavnem mestu.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / sobota, 8. marec 2008 / 07:00

Dobro prehranjeni bolnik bolje prenaša zdravljenje in bolje preživi

"Bojim se, da se pomena prehrane onkoloških bolnikov še ne zavedamo dovolj, kar velja tako za bolnike same kot za zdravnike," pravi mag. dr. Nada Rotovnik Kozjek iz Onkološkega inštituta v Ljubljani,...

Objavljeno na isti dan


Železniki / / 16:56

Lokacija doma razdelila občinske svetnike

Občinski svetniki v Železnikih se strinjajo, da je dom za starejše občane v njihovi občini potreben, a je po mnenju nekaterih predvidena lokacija neustrezna. Kljub temu so potrdili namero za ustanovit...

Razvedrilo / / 16:56

Hujšali bodo tudi Gorenjci

V šovu The Biggest Loser Slovenija, ki se začenja v ponedeljek, bodo na pot preobrazbe stopili tudi štirje Gorenjci. Za nekatere tekmovalce je vstop v hišo zadnja rešilna bilka, pravi trenerka Nataša...

Kranj / / 16:54

Odpravljajo kolesarske črne točke

Minuli četrtek so na Orehku uradno odprli kolesarnico ter prehod za pešce in kolesarje pri prečkanju Ljubljanske cestne na Sorško polje, kar pomeni eno črno točko v prometu manj.

Škofja Loka / / 16:54

Ločani so bili pionirji turizma

V Škofji Loki so že pred sto dvajsetimi leti pokazali smisel za turizem, njegov razvoj se je začel z ustanovitvijo olepševalnega društva v letu 1897.

Gospodarstvo / / 16:53

Kmetje vse bolj racionalni

»Ekonomika je prisilila kmete k temu, da ne kupujejo več strojev, ki jih bolj malo uporabljajo, ampak se raje odločajo za najem storitev,« ugotavlja Dušan Klemenčič, predsednik Strojnega krožka Pšata...