Mohorjeva je v nekdanji hiši sester salezijanskega reda uredila dijaški dom, dvojezični vrtec in prve dvojezične jasli v mestu. / Foto: Gorazd Kavčič

Praznično leto Mohorjeve

Letošnje leto je za Mohorjevo založbo iz Celovca, ki je najstarejša slovenska založba in ena najstarejših na območju Avstrije, praznično. Pred 170 leti, leta 1851 so njeno predhodnico ustanovili lavantinski knezoškof Anton Martin Slomšek in profesorja Andrej Einspieler in Anton Janežič. Založba je preživela viharne čase, od slavnih, ko se je število prejemnikov njenih knjig približalo sto tisoč, do najbolj temnih, ko je bila preganjana in ukinjena, zato je morala svoje delovanje prenesti v Celje in zaradi pritiskov novih jugoslovanskih oblasti po drugi svetovni vojni tudi v Gorico. Danes deluje matična založba v Celovcu, sestri pa v Celju in Gorici.

Zgodovina Mohorjeve je spomin slovenske manjšine, saj so bile njene knjige pričevalke časa in odsev gospodarskih, kulturnih, političnih in drugih razmer, v katerih so izhajale, je o prazničnem letu Mohorjeve povedal njen direktor dr. Karl Hren. Še posebno vlogo so odigrali koledarji, ki so bili najbolj prepoznaven znak Mohorjeve in so bralce učili in jih tudi radostili. Prav zato so se pri založbi odločili za spletno predstavitev koledarjev od leta 1858 naprej. Skupaj gre za 25 tisoč strani gradiva. Večina koledarjev je izšla v Celovcu, le od leta 1920, ko je raznarodovalna politika načrtno uničevala vse, kar je bilo slovenskega, do leta 1947 so izhajali v Celju.

Direktor dr. Karl Hren je povedal, da načrtujejo proslavitev jubileja v drugi polovici leta, ko naj bi se epidemiološke razmere umirile. Predvsem se bodo zazrli v prihodnost in v načrte, ki jih imajo pri Mohorjevi na vseh področjih delovanja. Praznični dan načrtujejo v novem središču Mohorjeve, v Slomškovi hiši v Ainethgasse v bližini celovške železniške postaje, v kateri so lani začeli delovati dijaški dom, dvojezični vrtec in en oddelek jasli za najmlajše. Ker je zanimanje za jasli v Celovcu veliko in vzgojno osebje Mohorjeve vzorno skrbi za otroke, bodo jeseni odprli že drugi oddelek jasli. Mohorjeva tako v smislu svojega osnovnega poslanstva širi svojo dejavnost na področju dvojezične vzgoje in izobraževanja. Mohorjeva je poslopje z velikim vrtom kupila od reda sester salezijank, ki so želele imetje prodati zanesljivim gospodarjem, in tako uredila novo središče slovenstva v koroškem glavnem mestu.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / petek, 9. oktober 2009 / 07:00

"Napeli smo vse sile"

Alpinist Davo Karničar je po vrnitvi iz Himalaje pojasnil, kako se je na gori Manaslu ponesrečil Franc Oderlap. Pri reševanju so napeli vse sile, a je žal podlegel poškodbam.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 14. september 2015 / 15:17

Odprta kuhinja z azijskimi jedmi

Slovenci vedno bolje poznamo in sprejemamo azijsko hrano, ki ni le suši in sladko-kisli piščanec. Na prvem Azijskem kulinaričnem dnevu smo lahko okusili še marsikaj drugega.

Razvedrilo / ponedeljek, 14. september 2015 / 15:13

Barmanski podmladek

Člane Društva barmanov Slovenije (DBS) največkrat srečamo v tekmovalnih vlogah. Navdušujejo nas s svojimi koktajli ter se iz nastopov v tujini in doma vračajo nasmejani, saj je že kar pravilo, da dose...

Gospodarstvo / ponedeljek, 14. september 2015 / 14:49

Razvoj je naša prednost

Pred dnevom odprtih vrat minuli petek v kranjskem Iskraemecu, ki letos praznuje 70 let obstoja, smo na pogovor povabili njegovega izvršnega direktorja Dietra Brunnerja. »Ključna konkurenčna prednost I...

Bohinj / ponedeljek, 14. september 2015 / 14:44

»Posvojili« že triindvajset klopic

Odličen odziv na inovativni projekt Posvoji klopco, s katerim želijo v Bohinju izboljšati ureditev sprehajalnih poti z več urbanega pohištva.

Kranj / ponedeljek, 14. september 2015 / 14:44

Ponosno gasilci že devetdeset let

»V društvu delamo ljudje za ljudi. Vse drugo pride za tem. S takim odnosom ne moremo zatavati z začrtane poti, temveč tkemo še globlje medsebojne vezi med svojimi člani in družbo, v kateri delujemo,«...