Mohorjeva je v nekdanji hiši sester salezijanskega reda uredila dijaški dom, dvojezični vrtec in prve dvojezične jasli v mestu. / Foto: Gorazd Kavčič

Praznično leto Mohorjeve

Letošnje leto je za Mohorjevo založbo iz Celovca, ki je najstarejša slovenska založba in ena najstarejših na območju Avstrije, praznično. Pred 170 leti, leta 1851 so njeno predhodnico ustanovili lavantinski knezoškof Anton Martin Slomšek in profesorja Andrej Einspieler in Anton Janežič. Založba je preživela viharne čase, od slavnih, ko se je število prejemnikov njenih knjig približalo sto tisoč, do najbolj temnih, ko je bila preganjana in ukinjena, zato je morala svoje delovanje prenesti v Celje in zaradi pritiskov novih jugoslovanskih oblasti po drugi svetovni vojni tudi v Gorico. Danes deluje matična založba v Celovcu, sestri pa v Celju in Gorici.

Zgodovina Mohorjeve je spomin slovenske manjšine, saj so bile njene knjige pričevalke časa in odsev gospodarskih, kulturnih, političnih in drugih razmer, v katerih so izhajale, je o prazničnem letu Mohorjeve povedal njen direktor dr. Karl Hren. Še posebno vlogo so odigrali koledarji, ki so bili najbolj prepoznaven znak Mohorjeve in so bralce učili in jih tudi radostili. Prav zato so se pri založbi odločili za spletno predstavitev koledarjev od leta 1858 naprej. Skupaj gre za 25 tisoč strani gradiva. Večina koledarjev je izšla v Celovcu, le od leta 1920, ko je raznarodovalna politika načrtno uničevala vse, kar je bilo slovenskega, do leta 1947 so izhajali v Celju.

Direktor dr. Karl Hren je povedal, da načrtujejo proslavitev jubileja v drugi polovici leta, ko naj bi se epidemiološke razmere umirile. Predvsem se bodo zazrli v prihodnost in v načrte, ki jih imajo pri Mohorjevi na vseh področjih delovanja. Praznični dan načrtujejo v novem središču Mohorjeve, v Slomškovi hiši v Ainethgasse v bližini celovške železniške postaje, v kateri so lani začeli delovati dijaški dom, dvojezični vrtec in en oddelek jasli za najmlajše. Ker je zanimanje za jasli v Celovcu veliko in vzgojno osebje Mohorjeve vzorno skrbi za otroke, bodo jeseni odprli že drugi oddelek jasli. Mohorjeva tako v smislu svojega osnovnega poslanstva širi svojo dejavnost na področju dvojezične vzgoje in izobraževanja. Mohorjeva je poslopje z velikim vrtom kupila od reda sester salezijank, ki so želele imetje prodati zanesljivim gospodarjem, in tako uredila novo središče slovenstva v koroškem glavnem mestu.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenja vas-Poljane / ponedeljek, 27. oktober 2014 / 14:08

Voda zelo hitro narasla

Hude ure, ki so jo zaradi naraslih voda doživeli v noči na sredo, prebivalci na Loškem zlepa ne bodo pozabili. Kako je bilo v najbolj kritičnih trenutkih, smo povprašali nekatere prizadete...

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:21

Boštjan Glavič pričakovano novi šef gorenjske policije

Dosedanji začasni direktor Policijske uprave Kranj Boštjan Glavič je v torek vodenje gorenjske policije prevzel za nedoločen čas.

GG Plus / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:20

Nabirala zvončke in padla globoko v kanjon Kokre

Kranjčanka Nevenka Lužar, dekliško Šmid, je pred petdesetimi leti padla petindvajset metrov globoko v kanjon Kokre – in preživela. Svoje sreče v nesreči, svojega drugega rojstva se še danes spominja....

GG Plus / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:17

Čas je, da začnemo sprejemati različnost

Jurij Marussig je učitelj fizike, tehnike, je pesnik, pisatelj, v zadnjih letih pa se je najbolj posvetil inkluzivni pedagogiki, delu z otroki s posebnimi potrebami. »Da bo inkluzija lahko v polnosti...

Kamnik / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:15

Z ognjem do sprememb

Cipra Slovenija je z letošnjo akcijo Ogenj v Alpah, ki so jo prejšnjo soboto pripravili na Mali planini, poudarila problematiko mobilnosti v turizmu in spodbudila uporabo javnega potniškega prometa.

Gospodarstvo / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:03

Ni leta brez naravne ujme

Na gospodarjenje z gozdovi v gozdnogospodarski enoti Škofja Loka zelo vplivajo naravne ujme. V minulem desetletju so sanitarne sečnje predstavljale kar šestinštirideset odstotkov celotnega poseka.