Mohorjeva je v nekdanji hiši sester salezijanskega reda uredila dijaški dom, dvojezični vrtec in prve dvojezične jasli v mestu. / Foto: Gorazd Kavčič

Praznično leto Mohorjeve

Letošnje leto je za Mohorjevo založbo iz Celovca, ki je najstarejša slovenska založba in ena najstarejših na območju Avstrije, praznično. Pred 170 leti, leta 1851 so njeno predhodnico ustanovili lavantinski knezoškof Anton Martin Slomšek in profesorja Andrej Einspieler in Anton Janežič. Založba je preživela viharne čase, od slavnih, ko se je število prejemnikov njenih knjig približalo sto tisoč, do najbolj temnih, ko je bila preganjana in ukinjena, zato je morala svoje delovanje prenesti v Celje in zaradi pritiskov novih jugoslovanskih oblasti po drugi svetovni vojni tudi v Gorico. Danes deluje matična založba v Celovcu, sestri pa v Celju in Gorici.

Zgodovina Mohorjeve je spomin slovenske manjšine, saj so bile njene knjige pričevalke časa in odsev gospodarskih, kulturnih, političnih in drugih razmer, v katerih so izhajale, je o prazničnem letu Mohorjeve povedal njen direktor dr. Karl Hren. Še posebno vlogo so odigrali koledarji, ki so bili najbolj prepoznaven znak Mohorjeve in so bralce učili in jih tudi radostili. Prav zato so se pri založbi odločili za spletno predstavitev koledarjev od leta 1858 naprej. Skupaj gre za 25 tisoč strani gradiva. Večina koledarjev je izšla v Celovcu, le od leta 1920, ko je raznarodovalna politika načrtno uničevala vse, kar je bilo slovenskega, do leta 1947 so izhajali v Celju.

Direktor dr. Karl Hren je povedal, da načrtujejo proslavitev jubileja v drugi polovici leta, ko naj bi se epidemiološke razmere umirile. Predvsem se bodo zazrli v prihodnost in v načrte, ki jih imajo pri Mohorjevi na vseh področjih delovanja. Praznični dan načrtujejo v novem središču Mohorjeve, v Slomškovi hiši v Ainethgasse v bližini celovške železniške postaje, v kateri so lani začeli delovati dijaški dom, dvojezični vrtec in en oddelek jasli za najmlajše. Ker je zanimanje za jasli v Celovcu veliko in vzgojno osebje Mohorjeve vzorno skrbi za otroke, bodo jeseni odprli že drugi oddelek jasli. Mohorjeva tako v smislu svojega osnovnega poslanstva širi svojo dejavnost na področju dvojezične vzgoje in izobraževanja. Mohorjeva je poslopje z velikim vrtom kupila od reda sester salezijank, ki so želele imetje prodati zanesljivim gospodarjem, in tako uredila novo središče slovenstva v koroškem glavnem mestu.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Preddvor / nedelja, 8. oktober 2023 / 22:13

Pogovor o oblačilni dediščini

Zg. Bela – V torek, 10. oktobra, ob 19. uri vabijo na zanimiv pogovorni večer v Tomaževo kajžo na Zg. Beli. Beseda bo tokrat tekla o oblačilni dediščini v naših krajih, in kaj je vplivalo na to, da...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / nedelja, 21. november 2010 / 07:00

Nika gre po svoje

Pesem Vsak po svoje v priljubljeni mladinski komediji Gremo mi po svoje poje 14-letna Nika Manevski iz Mengša.

Kronika / nedelja, 21. november 2010 / 07:00

Letališki policisti darovali kri

Jesenice - Ta teden so se policisti Postaje letališke policije Brnik udeležili krvodajalske akcije pod znanim sloganom »Varujmo, darujmo, rešujmo«, ki je potekala v Centru za tra...

Zanimivosti / nedelja, 21. november 2010 / 07:00

Vonj po bencinu in motorjih

Avto-moto društvo Tržič deluje šest desetletij. Ob jubileju so izdali zbornik, odprli razstavo in podelili vrsto priznanj.

GG Plus / nedelja, 21. november 2010 / 07:00

Po vrnitvi domov postal župan

S ponedeljkovim ugotovitvenim sklepom je vajeti žirovske občine tudi uradno prevzel Janez Žakelj. Žirovec, ki se je lani julija po prihodu iz tujine preselil nazaj v rojstni kraj, v novo hišo, ki jo j...

Gospodarstvo / nedelja, 21. november 2010 / 07:00

Kmečke žene tokrat v Kranju

V četrtek se je v Kranju srečalo osemdeset predstavnic gorenjskih društev kmečkih in podeželskih žena.