Mohorjeva je v nekdanji hiši sester salezijanskega reda uredila dijaški dom, dvojezični vrtec in prve dvojezične jasli v mestu. / Foto: Gorazd Kavčič

Praznično leto Mohorjeve

Letošnje leto je za Mohorjevo založbo iz Celovca, ki je najstarejša slovenska založba in ena najstarejših na območju Avstrije, praznično. Pred 170 leti, leta 1851 so njeno predhodnico ustanovili lavantinski knezoškof Anton Martin Slomšek in profesorja Andrej Einspieler in Anton Janežič. Založba je preživela viharne čase, od slavnih, ko se je število prejemnikov njenih knjig približalo sto tisoč, do najbolj temnih, ko je bila preganjana in ukinjena, zato je morala svoje delovanje prenesti v Celje in zaradi pritiskov novih jugoslovanskih oblasti po drugi svetovni vojni tudi v Gorico. Danes deluje matična založba v Celovcu, sestri pa v Celju in Gorici.

Zgodovina Mohorjeve je spomin slovenske manjšine, saj so bile njene knjige pričevalke časa in odsev gospodarskih, kulturnih, političnih in drugih razmer, v katerih so izhajale, je o prazničnem letu Mohorjeve povedal njen direktor dr. Karl Hren. Še posebno vlogo so odigrali koledarji, ki so bili najbolj prepoznaven znak Mohorjeve in so bralce učili in jih tudi radostili. Prav zato so se pri založbi odločili za spletno predstavitev koledarjev od leta 1858 naprej. Skupaj gre za 25 tisoč strani gradiva. Večina koledarjev je izšla v Celovcu, le od leta 1920, ko je raznarodovalna politika načrtno uničevala vse, kar je bilo slovenskega, do leta 1947 so izhajali v Celju.

Direktor dr. Karl Hren je povedal, da načrtujejo proslavitev jubileja v drugi polovici leta, ko naj bi se epidemiološke razmere umirile. Predvsem se bodo zazrli v prihodnost in v načrte, ki jih imajo pri Mohorjevi na vseh področjih delovanja. Praznični dan načrtujejo v novem središču Mohorjeve, v Slomškovi hiši v Ainethgasse v bližini celovške železniške postaje, v kateri so lani začeli delovati dijaški dom, dvojezični vrtec in en oddelek jasli za najmlajše. Ker je zanimanje za jasli v Celovcu veliko in vzgojno osebje Mohorjeve vzorno skrbi za otroke, bodo jeseni odprli že drugi oddelek jasli. Mohorjeva tako v smislu svojega osnovnega poslanstva širi svojo dejavnost na področju dvojezične vzgoje in izobraževanja. Mohorjeva je poslopje z velikim vrtom kupila od reda sester salezijank, ki so želele imetje prodati zanesljivim gospodarjem, in tako uredila novo središče slovenstva v koroškem glavnem mestu.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / torek, 28. julij 2020 / 07:43

Največ preglavic s potokom Žabnica

Kranj – Nevihte z vetrom in obilnimi padavinami, ki so Gorenjsko zajele v četrtek zvečer, so največ preglavic povzročile prebivalcem Kranja z okolico. Okoli šestdeset kranjskih poklicnih in prostov...

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Poučujejo celo albanščino

Na Ljudski univerzi Jesenice so pričeli poučevati bolj "eksotične" jezike.

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Določili prireditvena mesta

Na Občini Jesenice so določili seznam osmih prireditvenih mest, na katerih bo po novem lažje organizirati javne prireditve. To so lokacije, kjer so se že doslej prireditve odvijale pogosteje: Trg...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Nekaj prostorskih sprememb

Na zadnji se občinskega sveta so sprejeli nekaj sprememb in dopolnitev tekstualnega dela prostorsko ureditvenih pogojev. Z njimi so zagotovili prostorske možnosti za revitalizacijo območja Fiprom...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Sejnina za pomoč Železnikom

Na predlog občinskega svetnika Borisa Smoleja so članice in člani jeseniškega občinskega sveta sklenili, da bodo sejnino nakazali za pomoč občanom Železnikov ob zadnji naravni katastrofi....

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Krajevne skupnosti brez pravnega statusa

Na predlog posvetovalnega kolegija župana, ki ga sestavljajo predsedniki devetih jeseniških krajevnih skupnosti, naj bi krajevnim skupnostim ukinili status pravnih oseb. Kot je ob tem povedala