Mohorjeva je v nekdanji hiši sester salezijanskega reda uredila dijaški dom, dvojezični vrtec in prve dvojezične jasli v mestu. / Foto: Gorazd Kavčič

Praznično leto Mohorjeve

Letošnje leto je za Mohorjevo založbo iz Celovca, ki je najstarejša slovenska založba in ena najstarejših na območju Avstrije, praznično. Pred 170 leti, leta 1851 so njeno predhodnico ustanovili lavantinski knezoškof Anton Martin Slomšek in profesorja Andrej Einspieler in Anton Janežič. Založba je preživela viharne čase, od slavnih, ko se je število prejemnikov njenih knjig približalo sto tisoč, do najbolj temnih, ko je bila preganjana in ukinjena, zato je morala svoje delovanje prenesti v Celje in zaradi pritiskov novih jugoslovanskih oblasti po drugi svetovni vojni tudi v Gorico. Danes deluje matična založba v Celovcu, sestri pa v Celju in Gorici.

Zgodovina Mohorjeve je spomin slovenske manjšine, saj so bile njene knjige pričevalke časa in odsev gospodarskih, kulturnih, političnih in drugih razmer, v katerih so izhajale, je o prazničnem letu Mohorjeve povedal njen direktor dr. Karl Hren. Še posebno vlogo so odigrali koledarji, ki so bili najbolj prepoznaven znak Mohorjeve in so bralce učili in jih tudi radostili. Prav zato so se pri založbi odločili za spletno predstavitev koledarjev od leta 1858 naprej. Skupaj gre za 25 tisoč strani gradiva. Večina koledarjev je izšla v Celovcu, le od leta 1920, ko je raznarodovalna politika načrtno uničevala vse, kar je bilo slovenskega, do leta 1947 so izhajali v Celju.

Direktor dr. Karl Hren je povedal, da načrtujejo proslavitev jubileja v drugi polovici leta, ko naj bi se epidemiološke razmere umirile. Predvsem se bodo zazrli v prihodnost in v načrte, ki jih imajo pri Mohorjevi na vseh področjih delovanja. Praznični dan načrtujejo v novem središču Mohorjeve, v Slomškovi hiši v Ainethgasse v bližini celovške železniške postaje, v kateri so lani začeli delovati dijaški dom, dvojezični vrtec in en oddelek jasli za najmlajše. Ker je zanimanje za jasli v Celovcu veliko in vzgojno osebje Mohorjeve vzorno skrbi za otroke, bodo jeseni odprli že drugi oddelek jasli. Mohorjeva tako v smislu svojega osnovnega poslanstva širi svojo dejavnost na področju dvojezične vzgoje in izobraževanja. Mohorjeva je poslopje z velikim vrtom kupila od reda sester salezijank, ki so želele imetje prodati zanesljivim gospodarjem, in tako uredila novo središče slovenstva v koroškem glavnem mestu.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / torek, 31. julij 2012 / 07:00

Klinarjeva popravila olimpijski rezultat

V uvodnih dneh olimpijskih iger v Londonu so bile od gorenjskih športnikov v ospredju plavalke, zlasti pa plavalki radovljiškega kluba Sara Isaković in Anja Klinar.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / ponedeljek, 5. september 2011 / 07:00

Anketa: Prvič v šolo

V četrtek je bil prvi šolski dan, za 18 tisoč prvošolčkov pa sploh prvo srečanje s šolo. Kako so doživeli prvi šolski dan, smo povprašali otroke v podružnični šoli v Dražgošah, kjer imajo letos v prve...

Šport / ponedeljek, 5. september 2011 / 07:00

Slovenija druga

S tekmo med Slovenijo in Črno goro se je v Kranju v nedeljo končal tridnevni vaterpolski turnir za kadetsko kategorijo.

Prosti čas / ponedeljek, 5. september 2011 / 07:00

Osvežil se je v bazenu

Kranjčan Tomo Kovačič, profesor športne vzgoje na Ekonomski gimnaziji Kranj in z dopolnjenim petdesetim letom tudi upokojen mednarodni košarkarski sodnik, je pred kratkim z okoli sto dvajs...

GG Plus / ponedeljek, 5. september 2011 / 07:00

V mestu in pod njim

Tale »mihovanja« sicer pišem na gorenjskem jugu, v t. i. ruralnem okolju. Zato naj zdaj, ko sem v Parizu, še enkrat izkoristim priložnost, da jih napišem v veleurbanem. Veliko se je spremenilo v...

GG Plus / ponedeljek, 5. september 2011 / 07:00

Zgodbe muzejskih predmetov: Od kdaj je šola obvezna?

Leta 1774, ko je v habsburški monarhiji vladala cesarica Marija Terezija, so izdali Splošno šolsko uredbo. Uvedla je obvezen pouk za otroke od šestega do dvanajstega leta. Na podeželju so bile šo...