Starki na drevesu

Ko je Astrid Ericsson Lindgren (1907–2002) ob 80-letnici svoje prijateljice in sodelavke Else Olenius kot za stavo leta 1976 s slavljenko skupaj zlezla na drevo, se je muzalo vse švedsko televizijsko občinstvo. A Astrid je ravnodušno komentirala: Kolikor vem, ni zakona, ki bi starkam prepovedoval, da lezejo na drevesa.

Danes Lindgrenova velja v svetu za najbolj znano in priljubljeno avtorico mladinske književnosti. Izračunali so, da so knjige prevedene v 106 jezikov, izšlo pa je več kot 165 milijonov izvodov njenih del.

Ko je zaslovela, je v intervjujih vedno povedala, da ji je bilo v otroštvu na deželi lepo. Na vprašanje, zakaj, je odgovarjala: »Počutili smo se varne in svobodne. Imeli smo imenitne starše.« Bila je izjemno nadarjena učenka, posebno za jezike. Glavni urednik lokalnega časopisa v Vimmerbyju jo je povabil, da je kot prostovoljka delala v uredništvu – in z njim zanosila. S pomočjo znane odvetnice Eve Andén, borke za pravice mladih žensk, je 1926 v Kjebenhavnu, v veliki tajnosti in v edini kliniki severnih dežel, ki ni uradno objavljala rojstev, rodila sina. Lars, pozneje upravitelj Astridinih avtorskih pravic, je ostal na Danskem pri skrbni rejnici. Astrid je zatem, ko se je Larsov oče ločil, zavrnila njegovo snubitev. Nato pa je dečka, ko je imel tri leta, pripeljala k svojim staršem v Vimmerby in v Stockholmu končala šolo za tajnice. V Kraljevskem avtomobilskem klubu je bil njen predstojnik Sture Lindgren in kmalu sta se poročila. Astrid je najprej pod psevdonimom začela pisati kratke zgodbe. Zgodbe o Piki Nogavički so bile leta 1944 rojstnodnevno darilo za hčerko Karin, ki je zbolela za pljučnico. Pika je bila živo nasprotje tedaj popularnih pridnih punčk. Neprimerno, so zabavljali v nekaterih založbah, kamor je poslala rokopis. Znana švedska založba Rabén in Sjörgen pa je leta 1945 prepoznala, da je Astrid sijajna pisateljica z velikim posluhom za otroke: otrok ne smemo tepsti, moramo jih razumeti. S Piko se je Astrid izstrelila med najbolj brane avtorje sveta. Vseskozi je bila velika borka za pravice otrok in živali.

Slovenci imamo precej prevodov njenih del, Pika Nogavička, ki je v prevodu Kristine Brenkove prvič izšla 1958, je doživela kar 19 ponatisov, zdaj pa jo imamo v novem prevodu Nade Grošelj.

Med številnimi visokimi nagradami, ki jih je dobila, je tudi švedska državna nagrada za literaturo. Ko je leta 1986 prejela mirovno nagrado Selme Lagerlöfove, je del denarja darovala za ustanovitev sklada Solkatten, Sončne muce za otroke s posebnimi potrebami.

Leta 1997, ob njeni devetdesetletnici, so jo proglasili za Švedinjo stoletja. Sprejemajoč nagrado, je rekla: »Nagrado dodeljujete osebi, ki je prastara, napol slepa, napol gluha in popolnoma nora. Popaziti bo treba, da se to ne razve …«

Solata Čira Čara,

kakor bi jo sestavila Pika Nogavička:

Aniko, Toma, Ficka in mene nahranimo: V skledo zmečemo obvezno razrezan in popečen hokaido, malo motovilca, radiča, kostanja, fete, čebule, česna, olja, popra Erazma Nogavičke, kisa in solne rožice. Zmešamo in bumf na mizo.

Pa dober tek!

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Rekreacija / / 17:58

Prehrana po TKM (X. del)

V dosedanjih člankih o prehranjevanju po načelih tradicionalne kitajske medicine (TKM) smo pogledali osnovne okuse, kako učinkujejo v telesu, katera so pravila uravnoteženega prehranjevanja, kako k...

Objavljeno na isti dan


Naklo / torek, 13. marec 2007 / 06:00

Cegelnico bodo uredili

Naklo – V naselju Cegelnica so lani obnavljali vodovod in napeljevali plinovod. Po končani obnovi so položili grobi asfalt le na najbolj prometnih ulicah, druga dela pa bodo nadal...

Bohinj / torek, 13. marec 2007 / 06:00

Letos še trije novi parkomati

Bohinj - Lani je bilo na bohinjskih parkiriščih v okolici jezera postavljenih sedem parkirnih avtomatov, za katere je občina, ki je leta 2004 izvajanje režima parkiranja...

Tržič / torek, 13. marec 2007 / 06:00

Elektrika na Kriški gori

Planinsko društvo Križe je napeljalo električni kabel v kočo na Kriški gori lani, slovesno odprtje pa bo 17. junija letos.

Tržič / torek, 13. marec 2007 / 06:00

Center še neznanka

Tržič - Na marčni seji je tržiški župan Borut Sajovic seznanil občinski svet z uresničevanjem sklepov o ravnanju z odpadki na Gorenjskem. Dal je pobudo za sklic k...

Kranj / torek, 13. marec 2007 / 06:00

O cenah vrtcev nič novega

Kranj - Na seji Sveta Mestne občine Kranj v začetku marca so svetniki sprejeli osnutek statuta Mestne občine Kranj (MOK), osnutek poslovnika Sveta MOK, osnutek Odloka o...