V bran pred prašičjo kugo

Med ukrepi za preprečevanje afriške prašičje kuge sta tudi intenzivni odstrel divjih prašičev in izvajanje biovarnostnih ukrepov pri lovu. Upravljavci lovišč morajo do 3. aprila pripraviti načrt ravnanja.

Kranj – V Sloveniji že od konca januarja velja visoka stopnja ogroženosti zaradi afriške prašičje kuge (APK) pri divjih prašičih. Pri nas je še niso odkrili, a njeno širjenje iz vzhoda Evrope proti zahodu predstavlja vse večje tveganje tudi za populacije domačih in divjih prašičev v Sloveniji. Z razglasitvijo visoke stopnje ogroženosti so začeli veljati nekateri ukrepi iz lani sprejetega Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge, med drugim intenzivni odstrel divjih prašičev z namenom zmanjševanja populacije in izvajanje biovarnostnih ukrepov pri lovu. Upravljavci lovišč morajo do 3. aprila pripraviti in objaviti načrt ravnanja za izvajanje biovarnostnih ukrepov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje APK.

Kmetijsko ministrstvo je v sodelovanju Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pripravilo predlog načrta ravnanja. Ta med drugim predvideva obvezno čiščenje in razkuževanje obutve, opreme in vozil pred lovom in po njem ter kopanje lovskega psa, ki je bil v stiku s krvjo oz. drugimi izločki uplenjenega divjega prašiča. Določeni so postopki ravnanja z odstreljenimi prašiči, morebitno najdbo poginulega prašiča pa je treba prijaviti na telefonsko številko 112. Na krmiščih, do katerih imajo dostop tudi divji prašiči, je prepovedano krmljenje z živalskimi stranskimi proizvodi. Predvideli so tudi vodenje različnih evidenc, npr. o lovcih, ki vstopajo v lovišče, izvajanju čiščenja in razkuževanja …

Ukrepov se je treba držati

»Pri nas smo se ustrezno opremili. Nakupili smo sredstva za razkuževanje, krtače, oblačila, vreče za ustreljene osebke … Predvidene ukrepe je treba upoštevati – s ciljem, da se izognemo prašičji kugi. V primeru njenega pojava bi bile hude posledice,« je opozoril Anton Bevk, starešina Lovske družine (LD) Škofja Loka, kjer se že vrsto let srečujejo s problematiko divjih prašičev. »Škofja Loka je bogata z žirom in želodom, zato se radi zadržujejo pri nas in tudi povzročijo veliko škodo.« V njihovem lovišču je bil lani predviden odvzem štiridesetih prašičev, odvzetih je bilo trideset. »Letos smo jih uplenili že osem. Pogoji so bili sicer slabi, snega ni bilo, da bi lahko sledili prašiče, poleg tega smo se strogo držali protikoronskih ukrepov. Je pa sedaj po novem dovoljen nočni lov z vsemi nočnimi pripomočki oz. umetnimi viri svetlobe, kar nam bo olajšalo odstrel,« je pojasnil Bevk.

»Da bi bil odstrel čim večji, bo nad določeno kvoto tudi nagrajen,« je povedal Andraž Valcl, starešina LD Selca. Pristojni bodo upoštevali povprečje izvedenega odvzema v posameznem lovišču v letih 2013–2019, za odstrel vsakega prašiča nad to kvoto pa bodo lovske družine prejele finančne spodbude. Valcl je pojasnil, da za LD Selca plan zadnja leta predvideva okoli pet odvzetih prašičev. Lani so jih uplenili kar enajst, pa čeprav v njihovo lovišče zaidejo zgolj občasno, saj se bolj zadržujejo ob mejah lovišča.

Odstrel lani presegel plan

»Upravljavci lovišč se bodo skušali aktivirati in intenzivirati odstrel divjih prašičev,« je pojasnil Miran Hafner iz kranjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije in dodal, da odvzem prašičev navzgor ni omenjen. Njihova številčnost se zadnjih 10, 15 let povečuje tako na Gorenjskem kot tudi na ravni države. Lanski letni lovsko upravljavski načrt za Gorenjsko lovsko upravljavsko območje je za divjega prašiča predvideval 330 odvzemov, zabeležili pa so jih 351. Zadnja leta so načrt odvzema povečevali; leta 2016 je denimo predvideval 220 prašičev. V zadnjih šestih letih se je realizacija odvzema gibala med 174 in 409 prašiči, kolikor so jih odvzeli predlani. Hafner je še povedal, da bo nov letni lovsko upravljavski načrt, ki je ta čas v fazi osnutka, tokrat prvič dvoletni, v letošnjem in naslednjem letu pa skupaj predvideva odvzem 660 prašičev.

Na kmetijskem ministrstvu poudarjajo, da bodo na podlagi izvajanja ukrepov za zgodnje odkrivanje APK in preprečevanje širjenja bolezen v populaciji divjih prašičev lahko hitreje odkrili in učinkoviteje omejili na manjše območje ter preprečili širjenje med divjimi prašiči in morebiten prenos na domače prašiče. Kot opozarjajo, lahko APK povzroči veliko škodo prašičerejcem, mesnopredelovalni industriji, lovcem in širšemu kmetijstvu ter turizmu.

Lani je bilo v Evropi prijavljenih 11.208 pojavov APK pri divjih prašičih in 1.247 pri domačih prašičih. Do 12. marca letos so odkrili 3.277 primerov pri divjih prašičih, od tega največ na Madžarskem, Poljskem, v Romuniji in Nemčiji, ter 293 pri domačih prašičih, glavnino oz. 274 v Romuniji.