Epidemija (še) brez vpliva

Epidemija covida-19 ima vpliv skoraj na vse pore našega življenja, razen na cene stanovanjskih nepremičnin, bi lahko sklepali po preliminarnem poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu za leto 2020.

Kranj – Geodetska uprava Republike Slovenije (Gurs) v ravnokar objavljenem preliminarnem poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu za leto 2020 ugotavlja, da epidemija sama po sebi ni imela večjega vpliva na cene nepremičnin oz. na ponudbo in povpraševanje. Cene stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo so namreč lani še nekoliko zrasle. A ker gre za trdovraten virus, tudi Gurs opozarja, da epidemije še ni konec in da se vse posledice še niso pokazale, tako da je tudi njen vpliv na promet z nepremičninami nepredvidljiv.

Seveda je epidemija lani kar precej vplivala na normalno trgovanje z nepremičninami, ki je bilo zaradi državnih ukrepov za zajezitev epidemije najprej onemogočeno med prvim, spomladanskim valom epidemije, nato pa še od razglasitve drugega vala epidemije oktobra do sredine letošnjega februarja, je v preliminarnem poročilu spomnil Gurs. V času zaprtja dejavnosti se je trgovanje z nepremičninami občutno zmanjšalo, a je bil letni padec števila poslov in njihove skupne vrednosti manjši od pričakovanega. Po začasnih podatkih, v katerih so upoštevani sklenjeni posli, ki so bili evidentirani do 1. marca letos, je bilo lani sklenjenih 31.200 pogodb v vrednosti 2,2 milijarde evrov, v letu 2019 pa so evidentirali 36.400 nepremičninskih poslov v vrednosti 2,8 milijarde evrov. Skupen promet s stanovanji je lani znašal 841 milijonov evrov (predlani dobro milijardo evrov), posli s hišami so bili vredni 593 milijonov evrov (638 milijonov evrov v 2019), z zemljišči za gradnjo stavb pa 276 milijonov evrov (predlani 286 milijonov evrov).

Povprečna cena rabljenega stanovanja, ki po navedbah Gursa predstavljajo daleč največji del nepremičninskega trga in praviloma najbolje ponazarjajo trende cen stanovanjskih nepremičnin, se je lani zvišala za pet odstotkov na 1930 evrov na kvadratni meter. Skupna rast cen stanovanj je bila zelo podobna kot leta 2019, a zaradi epidemije verjetno vseeno nekoliko manjša, kot bi bila sicer, ocenjuje Gurs. Cene so zrasle skoraj na vseh analitičnih območjih, tudi v Kranju, kjer je povprečna cena kvadratnega metra rabljenega stanovanja s predlanskih 2040 evrov zrasla na 2180 evrov. Sedemodstotna rast cen v Kranju je bila za Celjem druga najvišja v državi. V primerjavi z Ljubljano so bila stanovanja v Kranju za dobro četrtino cenejša.

V kratkem obrata cen stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo v Sloveniji ni pričakovati, saj je povpraševanje v največjih mestih, predvsem pa v Ljubljani, zaradi pomanjkanja novih stanovanj še vedno večje od ponudbe, pravijo na Gursu. Spodbujajo ga predvsem nizke obrestne mere in veliki prihranki prebivalstva. Cene stanovanjskih nepremičnin bi se lahko ustalile, ko bo na trg prišlo večje število novogradenj. Glede na trenutno stanje novogradenj je to v Ljubljani pričakovati v naslednjih dveh do treh letih, v drugih večjih mestih pa še s kakšnim letom zamika, napoveduje Gurs. Seveda če se ne bodo že prej zaradi epidemije poslabšale socialne in gospodarske razmere, kar bi zmanjšalo plačilno sposobno povpraševanje, zaradi previsokih cen pa bi prišlo do presežne ponudbe novih stanovanj že prej.