Deni Kragelj in njene terapevtske pravljice, ki so izšle v dveh zbirkah: Življenje v gozdu in Življenje v morju. Ni le pisateljica, je tudi mama, socialna pedagoginja, plesalka, vaditeljica skupinskih vadb, inštruktorica pilatesa ... / Foto: osebni arhiv

Piše terapevtske pravljice

Deni Kragelj iz Smlednika je avtorica terapevtskih pravljic za otroke, ki so izšle v dveh zbirkah, pred izidom je že tretja. Po njih je vse večje povpraševanje tudi na tujem trgu.

Deni Kragelj je Slovenka hrvaških korenin, ki z družino živi v Smledniku. V Slovenijo je z Reke prišla študirat in tukaj ostala. Znana je tudi kot avtorica terapevtskih pravljic, ki jih starši otrokom berejo ne le v Sloveniji, ampak tudi v tujini. Izšle so v dveh zbirkah: Življenje v gozdu in Življenje v morju. Prevedeni sta v angleški in nemški jezik. Nastaja že tretja v zbirki Življenje, in sicer Življenje v hribih.

»Terapevtske pravljice nam omogočajo uvid v otrokovo počutje in dojemanje. Njegove stiske obravnavajo resno in ponujajo konkretne rešitve. Otroku pomagajo poimenovati in (raz)ločiti občutke in čustva. Kakovostna pravljica ne zatiska oči pred realnimi situacijami. Otroka opolnomoči in mu da vedeti, da je sposoben, da zmore, da ni edini z neko težavo in da v njej ni sam. Tako nam kot tudi otroku predstavlja varen kotiček. Zavedamo se, da bo konec srečen in da rešitev vedno obstaja,« pravi Deni Kragelj. Po izobrazbi je socialna pedagoginja. Delo z otroki, še najbolj pa s tistimi, ki jih pestijo vedenjske težave, je bilo vedno njena strast. Prepotrebne izkušnje s tega področja je nabirala že v času študija, po njem pa se je zaposlila kot pedagog v CUDV Draga. Dela v dislocirani enoti v Šiški. Glede na njeno poklicno pot ni naključje, da je začela pisati terapevtske pravljice, čeravno je bila povod za to njena hčerka. »Ona je najbolj zaslužna za to. Je kar trd oreh za vzgojo, trmasta rdečelaska, za katero so že v porodnišnici rekli, da bo ognjena deklica. Skozi pravljico sva se najlažje povezali. Na ta način je spoznavala sebe in svoja dejanja. Vsakemu je lažje slišati kritiko, če je predstavljena skozi primer nekoga drugega,« je pojasnila Kragljeva in dodala, da je že vedno iskala pot do otrok, z njimi vzpostaviti stik in graditi odnos. »Kot mama sina in hčerke, pedagoginja in dolgoletna animatorka sem ustvarjala gradivo, ki pomaga pristopiti k otrokom in predelati njihov vsakdan. Pri vstopu v domišljijski svet zgodb so mi zelo pomagale številne animacije otrok, ki sem jih kot koordinatorka dogodkov izvajala po vsej Sloveniji. Želim spoznati otroka, vstopiti v njegov svet in mu ga pričarati. Velik učinek in napredek sem opazila pri pripovedovanju pravljic, ki podarijo občutek bližine.«

Svojima otrokoma veliko bere. »Branje je naša vsakodnevna rutina. Zelo me veseli, da se ljudje nasploh čedalje bolj zavedajo pomena branja,« poudarja. Njena prva knjiga pravljic z naslovom Življenje v gozdu je izšla za miklavževo leta 2018 v samozaložbi v nakladi tisoč izvodov in bila razprodana v pol leta, druga z naslovom Življenje v morju pa leta 2019. Nastaja že tretja z naslovom Življenje v hribih. Obe zbirki poleg ilustriranih zgodbic vsebujeta tudi pobarvanke in zvočne pravljice, prevedeni sta v angleščino in nemščino, pripravljen je že tudi poljski, italijanski in španski prevod. Pripravljajo terapevtske pravljice v znakovnem jeziku, ki se bodo predvajale tudi na televiziji. »Po obeh knjigah je čedalje večje povpraševanje tudi v tujini. V ponudbi sta na Amazonu, česar si nikdar ne bi mislila. Slovenska, angleška in nemška verzija so tudi v elektronski izdaji. Moje pravljice predvajajo na televiziji, na spletu … Vse pobarvanke, ki so narejene po ilustracijah iz obeh knjig, so brezplačno na voljo na moji spletni strani. Želim si, da bi pravljice prišle do čim večjega števila otrok, zato je cilj tujina in zato so tudi cenovno dostopne,« je še povedala.

Pri tretji knjigi se še ne bo ustavila. Rada bi jih izdala pet v zbirki Življenje v …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / torek, 14. avgust 2007 / 07:00

Zmagi za Sajovčevo in ekipo Elana

Belluno - V zadnjih desetih letih se slovenski padalci s tekmovanj v skokih na cilj nikoli niso vrnili brez uvrstitve na stopničke in tudi na letošnji četrti tekmi za svetovni po...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / četrtek, 5. april 2018 / 21:25

Začela je s pečo

Sonja Porenta je na medgeneracijski delavnici v besedi in sliki predstavila posamezne izdelke naše oblačilne dediščine in postopek njihove izdelave. Je ena redkih, ki posamezne kose narodne noše izdel...

Zanimivosti / četrtek, 5. april 2018 / 21:22

Dišeči sneg na Golici

Britanski Guardian je med deset evropskih krajev, ki najbolj navdušijo s spomladanskim cvetjem, uvrstil tudi Golico z narcisnimi travniki.

Razvedrilo / četrtek, 5. april 2018 / 21:17

Vse najboljše, Marija!

Marija Janc iz Podljubelja je desetega marca praznovala osemdeset let. Tudi s pesmijo so voščili sokrajanki, ki je daleč naokrog znana po svojem dobrodelnem in prostovoljskem delovanju.

Nasveti / četrtek, 5. april 2018 / 21:11

Rezanci s kozicami in tortilje s tuno

Če si zaželimo morsko obarvano red, si lahko v trenutku pripravimo rezance s kozicami ali tortilje s tuno.

Razvedrilo / četrtek, 5. april 2018 / 15:49

Mačji bal za mačjak

Mestni kranjski mačjak je v Layerjevi hiši priredil Mačji bal, dogodek dobrodelne narave in družabnega značaja. Mačjeljubci so zbirali denar, se zabavali ob veganskih burgerjih in zastavonošah progres...