Ohraniti, a ne le za turizem

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Gorenjska / torek, 23. marec 2021 / 11:14

Namen projekta Arhitektura gorenjskih vasi je bil prepoznavanje prostorskih kvalitet gorenjskih naselij, v sodelovanju s prebivalci pa tudi razmislek o njihovem prihodnjem prostorskem razvoju.

Kranj – »Ukvarjali smo se s kulturno dediščino, ki ni neposredno povezana s turizmom, ampak namenjena predvsem ljudem, ki v naseljih, s katerimi smo se ukvarjali, živijo,« je ob zaključku projekta Arhitektura gorenjskih vasi, katerega namen je bil med drugim prepoznavanje prostorskih kvalitet izbranih naselij ter v sodelovanju s prebivalci razmislek o njihovem prihodnjem prostorskem razvoju, povedala Saša Roškar s kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Projektni partnerji BSC Kranj, občine Naklo, Radovljica, Bled, Bohinj in Kranjska Gora, Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj, Razvojna agencija Zgornje Gorenjske in Zavod za varstvo kulturne dediščine so skupaj pripravili niz aktivnosti tako s področja ozaveščanja o pomenu prostora in možnostih razvoja kot tudi z nekaterimi obnovami objektov kulturne dediščine. Pomen arhitekture gorenjskih vasi so v okviru delavnic s predavanji strokovnjakov z namenom dviganja zavesti o kulturni dediščini in identiteti naselij približali občanom ter poiskali skupna izhodišča za nadaljnji prostorski razvoj nekaterih naselij.

Tako so izvedli tako imenovane tipološke študije nekaterih gorenjskih vasi, v okviru katerih prepoznali kvalitete bivalnega okolja, ki ga danes nudijo naselja. Za naselja Dobrave, Zaloše in Ovsiše v občini Radovljica, vasi Bitnje in Nomenj v občini Bohinj ter naselje Naklo so bili narejeni projekti prostorskega razvoja vasi in prostorska analiza. V vasi Slamniki (občina Bled), kjer formalno prebiva 18 ljudi, dejansko pa le dve gospodinjstvi, pa so študentje arhitekture izvedli študentsko delavnico z namenom priprave strategije razvoja vasi. Kot je povedal eden od sodelujočih študentov Anej Čalič, so priložnost za zaselek videli predvsem v butičnem turizmu, rekreaciji na prostem in sonaravnem kmetijstvu.

V okviru projekta je ob tem Občina Radovljica sanirala dotrajane rake, nekoč lesena, danes pa betonska vodna korita v Kropi, kjer so tudi na novo tlakovali enega od trgov v kraju, v Kranjski Gori je bil obnovljen lesen enojni kozolec na Dovjem, ki sodi v registrirano nepremično dediščino, na območju občine Naklo pa renoviran del Vogvarjeve hiše, ki predstavlja ostanek srednjeveškega dela vasi in je tipični primer vaške arhitekture s konca 18. stoletja. Občina Bohinj je v Bohinjski Bistrici obnovila leseni del tehtnice, ki velja za izjemni spomenik tehniške dediščine s še vedno delujočim mehanizmom za tehtanje tovora.

Ob tem je bil izdelan popis kozolcev na Gorenjskem, dendrokronološka analiza petih izbranih kozolcev, izvedene praktične delavnice o kozolcih, izdelavi, popravilu in pomenu v prostoru ter pripravljeno ozaveščevalno gradivo o gorenjskem kozolcu.