Tudi pri lisasti pasmi velik rejski napredek

Gorenjske kmetije so v četrt stoletja pri kontroliranih kravah lisaste pasme zvišale povprečno mlečnost skoraj za dva tisoč kilogramov mleka.

Kranj – Na Gorenjskem je med govedi največ črno-bele pasme, zlasti to velja za ravninska območja, med preostalimi pasmami pa je največ lisaste pasme, ki je zlasti primerna za rejo v hribovskih razmerah. Po podatkih Kmetijsko gozdarskega zavoda (KGZ) Kranj je bilo leta 2000 v kontroliranih rejah krav približno polovica črno-bele in polovica lisaste pasme, zdaj je razmerje nekoliko drugačno – črno-bela pasma predstavlja skoraj dve tretjini kontroliranih krav.

Nazaj k čisti lisasti pasmi

Kot pojasnjuje Igor Stanonik, vodja oddelka za živinorejo v KGZ Kranj, je bil na Gorenjskem v preteklosti trend križanja lisaste pasme z rdečim holštajnom in zamenjava lisaste pasme s črno-belo. V zadnjih letih so kmetije, ki so se usmerile v tržno prirejo mleka, spremenile pasemsko sestavo črede in povečale delež črno-bele pasme, po drugi strani pa so se zlasti hribovske kmetije »vrnile« k lisasti pasmi in so prenehale osemenjevati plemenice s plemenskimi biki pasme rdeči holštajn in montebiliard. »Rejci krav lisaste pasme vedno bolj sledijo rejskemu programu za lisasto pasmo, ki temelji na reji čiste pasme,« ugotavlja Igor Stanonik.

Velik dvig mlečnosti

V obdobju 1995–2020 se je povprečna mlečnost kontroliranih krav lisaste pasme v standardni laktaciji na gorenjskih kmetijah povečala za 1961 kilogramov, to je s 4463 na 6424 kilogramov, pri tem pa so upoštevali tudi krave, ki so oplemenjene z rdečim holštajnom. Pri čisti lisasti pasmi je lani povprečna mlečnost znašala 6279 kilogramov in je bila za 315 kilogramov nad slovenskim povprečjem, pri kravah križankah, ki imajo večji delež rdečega holštajna, pa 6730 kilogramov in je bila za 262 kilogramov višja od državnega povprečja. V zadnjih desetih letih se je število križank zmanjšalo skoraj za polovico, število krav čiste listaste pasme v kontroliranih rejah pa se je vrnilo na raven iz leta 2010. Pri čisti lisasti pasmi je povprečna mlečnost v zadnjih desetih letih porasla za več kot tisoč kilogramov, lani je tako razlika pri mlečnosti krav čiste lisaste pasme in krav križank v standardni laktaciji znašala samo še 450 kilogramov.

Med najboljšimi tudi gorenjski rejci

Rejci lisaste pasme goved so organizirani v Zvezo društev rejcev govedi lisaste pasme v Sloveniji, ki je tudi priznana rejska organizacija za to pasmo goved v Sloveniji. Na nedavnem občnem zboru, ki je potekal na daljavo, so pregledali delo v lanskem letu, sprejeli letošnji program dela in razglasili najboljše rejce tovrstnih goved ter tudi najboljše lisaste krave. Kot je povedal strokovni vodja za lisasto pasmo Jože Smolinger, se povprečna mlečnost kontroliranih lisastih krav v Sloveniji zvišuje, lani je znašala 6075 kilogramov mleka na kravo in je bila za 60 kilogramov višja kot leto prej in za 202 kilograma višja kot v letu 2017. Na lestvici najboljših rejcev, ki so jo sestavili glede na vsebnost mlečnih maščob in beljakovin v mleku, prevladujejo rejci iz vzhodne Slovenije, med redkimi rejci z drugih območij pa je tudi Matija Zadrgal iz Komende, ki je lani pri kravah dosegel povprečno mlečnost 9031 kilogramov, mleko pa je vsebovalo 3,63 odstotka maščobe in 3,28 odstotka beljakovin.

Med dvajset najboljših krav lisaste pasme so se po enakem kriteriju uvrstile tudi krave Tomaža Bohinca iz Zaloga pri Cerkljah, Matija Zadrgala iz Komende in Jožeta Muleja s Sela pri Bledu, med najboljše prvesnice tri iz hleva Jožeta Muleja, med krave z najvišjo življenjsko prirejo mleka pa tudi krave Jožeta Muleja (81.135 kilogramov mleka), Marka Bohinca z Murav (80.825), Borisa Kunšiča s Pernikov (80.583), Rajka Kosa z Murav (80.474) in Janeza Gaberška iz Češenika pri Domžalah (79.990).

Še večja skrb za blaginjo živali

Kot je povedal predsednik zveze Primož Pevec, načrtujejo letos spremembo rejskega programa, uvedbo enotnega ocenjevanja bikovskih mater, nadaljevanje aktivnosti pri genomski in klasični selekciji, izobraževanje rejcev, dan lisastega goveda, sodelovanje skupine krav na sejmih Agra in Gudovac, strokovno ekskurzijo na Češko, prodajo plemenskih telic preko spletne strani, udeležbo na svetovnem kongresu v Avstriji, poudarek pa bodo dali tudi osemenjevanju in načrtni uporabi semena melioratorjev. V razpravi je bilo slišati tudi predlog, da bi se morala zveza s svojimi stališči vključiti tudi v pripravo strateškega načrta za izvajanje skupne kmetijske politike v naslednjem petletnem obdobju. Nova kmetijska politika bo še bolj poudarjala skrb za blaginjo živali, to pa bo pomenilo tudi zvišanje stroškov in zahtevalo nove naložbe. Živinoreja bo v prihodnje zelo na udaru, čakajo jo številni izzivi, tudi povezani z zmanjševanjem toplogrednih plinov in porabe rdečega mesa.