Romanca Jerice Podboj

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (294)

Okoli leta 1840 se je France Prešeren zaljubil v mlado, 16-letno Jerico Podboj. Morda je celo razmišljal, da bi se z njo poročil. Rodila se je 15. marca 1824 (verjetno v Ljubljani) kot peti otrok Jakoba in Metke Podboj. Njena mati je bila lastnica gostilne Pekel (V peklu) na Kongresnem trgu v Ljubljani. Tja je redno zahajal tudi France Prešeren. Sicer je že imel razmerje z Ano Jelovšek in tri otroke.

O tem, ali mu je Jerica ljubezen vračala, se podatki razlikujejo. Pogosto se navaja, da mu ni kazala nikakršne naklonjenosti, njuna »romanca« pa naj bi bila le nova nesrečna epizoda v Prešernovem življenju. Da pa le ni bilo čisto tako, kažejo nekateri viri in družinsko izročilo njenih prijateljev. Verjetno je Prešernu vsaj na začetku kazala naklonjenost, potem pa se je zaradi njegovega razmerja z Ano Jelovšek in gmotnega stanja od njega odmaknila.

Leta 1843 se je na mamino prigovarjanje poročila – njen mož je postal premožni angleški industrialec David Moline, solastnik ljubljanske predilnice. O tej »izdaji« naj bi Prešeren napisal pesmi Zgubljena vera in Ženska zvestoba. Verjetno ji je posvetil še nekatere druge pesmi (Ukazi, Pod oknom, Prošnja).

V zakonu sta se jima rodili dve hčeri – Izabela in Gertruda. Izročilo pravi, da je po poroki še vedno na tiho ljubila Prešerna, zaradi česar zakon ni bil srečen.

Kmalu je zbolela na pljučih. Zadnja tri poletja v življenju je hodila na zdravljenje v Kamnik. Živela je v hiši na Šutni, ki jo je zgradil možev stric William Moline. Sama si je uredila sobo in jo dala delno prezidati.

Leta 1848 je, že bolna, obiskala umirajočega Prešerna ter izrazila željo, da bi bila rada pokopana v Kamniku – bliže Prešernu, čeprav sta z možem živela v Gorici. Umrla je 9. januarja 1851 v Gorici, stara še ne 27 let. Tri dni kasneje so jo prepeljali v Kamnik, kjer je bila v hiši na Šutni položena na pare. Pokopana je bila 15. januarja 1851 na kamniških Žalah. Postavili so ji nagrobno ploščo, pritrjeno na zid, ki je bil kasneje ob razširitvi podrt. V Kamniku so se ohranile njena luč, leščerba in knjiga (molitvenik).

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

Salzburška nadškofija je 15. 3. 752 prevzela patronat nad Karantanijo, najstarejšo slovensko politično tvorbo v Vzhodnih Alpah. Njeno središče je bilo na Gosposvetskem polju.

V Lescah se je 15. 3. 1755 rodil cerkveni dostojanstvenik Jurij Gollmayr. Prizadeval si je za uvajanje slovenščine kot učnega jezika. Bil je ravnatelj ljubljanskega semenišča.

V Kamni Gorici se je 15. 3. 1774 rodil glasbenik, organist in šolnik Jožef Tomažovic. Pet let je bil učitelj v Kropi ter trideset let (1814–1844) v Tržiču, kjer je bil tudi organist.

V Ljubljani se je 15. 3. 1905 rodil publicist in politik Mirko Košir. Bil je gimnazijski profesor Kranju. Aprila 1934 je bil zaradi delovanja v KP zaprt. Leta 1936 je postal sekretar pokrajinske organizacije KP in leta 1937 član CK KPS. Maja 1948 so ga na prvem dachauskem procesu obsodili na dvajset let zapora. Nekaj dni pred smrtjo je bil poslan na Goli otok, kjer je 11. 3. 1951 umrl. Leta 1986 je bil tudi politično rehabilitiran.

V Ljubljani so 19. 3. 1860 odkrili spomenik avstrijskemu feldmaršalu Johannu Josephu Radetzkemu. Bil je tesno povezan s Kranjsko. Od svoje tašče je kupil velika posestva in tovarne v Tržiču.