
Migrantske krize še ni konec
Strokovnjaki napovedujejo, da bo tretji val migrantov k nam pljusknil prihodnje leto. Zakaj se mu ne moremo izogniti in kako smo v Sloveniji nanj pripravljeni, so zbrani razpravljali na okrogli mizi v kamniški knjižnici.
Kamnik – Migrantska kriza na Gorenjskem zaradi geografskih značilnosti ni tako vseprisotna kot denimo na južni meji s Hrvaško, pa vendar se časom in krizi, ki prihajajo, ne bomo mogli izogniti nikjer. V prihodnjih desetih letih bo varnostno okolje pri nas slabše, kot je danes, in časi, ko živimo kot v milnatem mehurčku, so mimo – je bilo le nekaj skrb vzbujajočih dejstev, ki smo jih lahko slišali na pogovornem večeru z gosti, ki jim imamo »navadni« državljani redko možnost prisluhniti.
O migrantski krizi in rešitvah ter varnosti kot pomembni dobrini so v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik razpravljali generalmajor Dobran Božič, nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske, eden boljših poznavalcev kriznih žarišč po svetu in nekdanji direktor Obveščevalno varnostne službe MORS Boštjan Perne ter kamniški poslanec Matej Tonin. Perne je v uvodu pojasnil, da so razlogi za krizo na Bližnjem vzhodu zelo kompleksni. Največji val migrantov je sprožila vojna v Siriji, kjer pa se vsi borijo proti vsem, a tudi poraz Islamske države na tem območju ne prinaša konca groženj, saj je le-ta prisotna tudi v drugih državah. »Prav nič manjše problematike kot nemiri na Bližnjem vzhodu in migracije s tega območja ne predstavljajo vojne v Podsaharski Afriki, kjer nasilje izvajajo islamske milice, a se tega veliko manj zavedamo,« je opozoril Perne in pojasnil, da so bili med migranti, ki so prečkali tudi našo državo, tudi pripadniki IS, torej potencialni teroristi, prav tako je v Evropo prišlo več t. i. spečih celic. Kot je poudaril, so skrb vzbujajoča dejstva, da naj bi bilo med migranti štiri odstotke takšnih, ki podpirajo IS, zato obveščevalne službe po vsej Evropi temu vprašanju namenjajo več denarja in kadra, »le v Sloveniji delamo ravno obratno!«.
K miru in stabilizaciji v svetu prispeva tudi Slovenija, ki ima na misijah v tujini trenutno 308 svojih vojakov. »Če bi bilo takih misij in posredovanj še več, bi bilo migrantov gotovo manj, po drugi strani pa v tujini dobivamo dragocene izkušnje, ki so nam v nedavni migrantski krizi pri nas že pomagale. Slovenska vojska je pripravljena! Svet žal postaja vedno grši in s tem zavedanjem se moramo naučiti živeti. V zadnjih dvajsetih letih smo se povsem pomehkužili, a obeta se nam 25 let kriznih razmer in vojn, nato pa še 25 let stabilizacije. V naslednjih dvajsetih letih tako pričakujemo dvesto milijonov migrantov po vsem svetu,« je dejal Dobran Božič.
Matej Tonin je poudaril, da si svobode brez varnosti ne znamo predstavljati, a da ima naša država na tem področju še veliko dela. Po njegovem smo se ob prvem migrantskem valu odzvali povsem nebogljeno, v prihodnje pa bo ključno, da se bomo znali bolje samozaščititi. Politika odprtih meja je po njegovem mnenju zgolj lažna humanitarnost, s 123 milijoni evrov, ki smo jih v zadnjih dveh letih namenili za reševanje te problematike, pa bi več lahko postorili na samih kriznih žariščih.
Vsi sogovorniki pa so se strinjali, da ključne poteze čakajo Evropsko unijo, ki bo morala pripraviti učinkovito skupno politiko z več solidarnosti med članicami in poostritev nadzora na svojih mejah.