Regijski park Kamniško-Savinjske Alpe bi združeval šest občin, med njimi je največja občina Kamnik.

Obudili idejo o regijskem parku

Občinski svet Občine Kamnik je ustanovil Komisijo za preučitev možnosti za ustanovitev regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe, z namenom ponovne vzpostavitve sodelovanja in delovanja z vsemi deležniki.

Na območju, ki je bilo predlagano za Regijski park Kamniško-Savinjske Alpe, živi približno 650 prebivalcev in je dejavnih okoli trideset kmetij.

Kamnik – Kamniški svetniki so se na marčevski seji seznanili s pobudo za ustanovitev Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe, ki je na dnevni red prišla po predlogu svetniške skupine LMŠ in po številnih opozorilih Civilne iniciative za Kamniško Bistrico, ki je v zvezi s tem pognala tudi spletno peticijo. Kot pravijo, so jih k temu spodbudili veliki posegi v naravo na območju doline Kamniške Bistrice, onesnaženost izvirov in množični turizem na območju Velike planine in na območju Krvavca, ki s sabo prinaša tudi negativne učinke. Občino so pozvali, naj obudi prizadevanja za ustanovitev regijskega parka, ki so zaradi nezadostne podpore lokalnega prebivalstva kljub večletnim intenzivnim pogovorom pred petnajstimi leti propadla, ter k temu pozove pristojnega ministra in občine Preddvor, Jezersko, Luče, Solčava in Cerklje na Gorenjskem.

Ideja o ustanovitvi regijskega parka na tem območju sega že v obdobje med obema svetovnima vojnama, in čeprav so omenjene občine ustanovitev parka načeloma podprle tudi v zadnjem poskusu ustanovitve, je ideja zamrla predvsem zaradi bojazni po prevelikih razvojnih omejitvah oz. prevelikem zavarovanju, ki bi imelo negativne posledice na življenje prebivalcev območja. »Občina Kamnik je po zatišju, ki je vladalo od leta 2010, v letu 2012 dala pobudo za oživitev aktivnosti v zvezi z ustanovitvijo Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe. Pobudo je predstavila vsem županom občin območja, ki so se z njo sprva strinjali, potem pa zaradi različnih interesov znotraj posameznih občin do njene uresničitve ni prišlo. Zaradi neuspelega poizkusa ustanavljana regijskega parka smo občine Jezersko, Kamnik, Luče, Preddvor in Solčava v letu 2016 pristopile k sodelovanju z drugega zornega kota – 'od spodaj navzgor' – in ustanovile Združenje Kamniško-Savinjske Alpe,« pojasnjuje Barbara Strajnar z Občine Kamnik in dodaja, da občine želijo prispevati k ohranitvi in trajnostnemu razvoju Kamniško-Savinjskih Alp ne glede na to, ali bo do ustanovitve zavarovanega območja prišlo ali ne. Župan Matej Slapar je pobudo v začetku januarja predstavil županom omenjenih občin, ki so na korespondenčni seji izrazili enotno stališče, da je treba območje Kamniško-Savinjskih Alp zaščititi in ohraniti prihodnjim rodovom, da pa je pri ponovnem poizkusu ustanavljanja regijskega parka potrebna posebna previdnost, ker bi morebitni odpor posameznih deležnikov lahko pomenil ponovno blokado. Na območju, ki je bilo predlagano za regijski park, živi približno 650 prebivalcev in je dejavnih okoli trideset kmetij. Strinjali so se, da je podpora ustanovitve parka mogoča le ob podpori prebivalcev območja, da mora park predstavljati tako zaščito narave kot priložnost za kvalitetno življenje domačinov. Kmetje gospodarijo s tem prostorom že tisoč let ali več in jim ga je uspelo ohraniti v dobrem stanju, imajo pa povečini slabe izkušnje z državo, zato je treba graditi na zaupanju s strani države. Največjo grožnjo območju predstavlja intenziven razvoj turizma, ki mu infrastruktura ni prilagojena. Vse občine se strinjajo, da je treba urediti infrastrukturo do te mere, da ne bo prihajalo do onesnaževanja okolja. Vprašanje pa je, ali bi regijski park pomenil hitrejše reševanje okoljskih težav ali bi bil morda dodatna ovira. Celotno območje je ovrednoteno kot posebno kvalitetna krajina. Na območju je šestnajst zavarovanih območij, od tega je eno območje naravni rezervat, dva krajinska parka in trinajst naravnih spomenikov. Naravnih vrednot je 212 (110 državnega in 102 lokalnega pomena). Posebnih varstvenih območij Natura 2000 je pet, ekološko pomembni območji pa sta dve. Zaupanje domačinov je bilo s preteklim poizkusom ustanavljanja parka izgubljeno, poudarjajo župani, zato je potrebna posebna previdnost pri vzpostavljanju novih režimov zavarovanj.

A pobuda o ustanovitvi regijskega parka je očitno vendarle zaživela, saj so kamniški svetniki sprejeli sklep o ustanovitvi posebne komisije za preučitev možnosti za ustanovitev regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe, s katero bi se tudi predstavniki občinske politike pridružili civilni iniciativi in ostalim deležnikom, ki si želijo ohraniti naravo na tem območju.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / sobota, 7. februar 2015 / 16:47

Pesnikova kranjska družba

V Galeriji Kranjske hiše je na ogled razstava Prešernovi prijatelji v Kranju.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sreda, 21. marec 2007 / 06:00

Star avto želijo zamenjati

Tržiški gasilci že več let varčujejo za novo orodno vozilo. Dobili naj bi ga leta 2008, ko bodo praznovali 125-letnico.

Gorenjska / sreda, 21. marec 2007 / 06:00

Mnenja županov

»Regionalni razvojni program Gorenjske vsebuje vrsto velikih projektov, ki zahtevajo tudi visoko raven upravljanja, stalno koordinacijo in sodelovanje razvojne agencije. Zato so postavljene f...

Gorenjska / sreda, 21. marec 2007 / 06:00

A smo kaj bogati?

Se spominjate časov, ko smo bili še"vsi enaki"? No, eni so imeli že takrat kaj več od drugih, a tako velikih razlik, kot nastajajo zdaj, pač ni bilo. Kaj nam je tedaj storiti? Se pognati v lov za dena...

Gorenjska / sreda, 21. marec 2007 / 06:00

Plečnikova dela na Gorenjskem

Slovenci se v letu 2007 spominjamo petdesete obletnice smrti enega naših največjih umetnikov, arhitekta Jožeta Plečnika.

Gorenjska / sreda, 21. marec 2007 / 06:00

Šestdeset let Gorenjskega glasa

Letos je za Gorenjski glas jubilejno leto, saj bo oktobra minilo okroglih šestdeset let, odkar redno izhaja osrednji gorenjski časopis. Prva polovica preteklega stoletja ni bila tako stabilna, saj...