Plečnikova dela na Gorenjskem

Slovenci se v letu 2007 spominjamo petdesete obletnice smrti enega naših največjih umetnikov, arhitekta Jožeta Plečnika.

Slovenci se v letu 2007 spominjamo petdesete obletnice smrti enega naših največjih umetnikov, arhitekta Jožeta Plečnika. V svojem življenju je postal član dunajske secesije, dobil zlato medaljo za ureditev salona v avstrijski sekciji na svetovni razstavi v St. Louisu, postal častni član društva čeških arhitektov in član Masarykove akademije dela, bil je odlikovan z redom sv. Sava II. stopnje, postal častni meščan Ljubljane in prejel Prešernovo nagrado. Zaradi izjemne izvirnosti reševanja urbanističnih problemov, raznolikosti, kakovosti, po količini ustvarjenega in obvladovanja vsakršnih nalog se Plečnik uvršča med najpomembnejše svetovne ustvarjalce 20. stoletja.

Jože Plečnik 1872 - 1957

Plečnik se je rodil 23. januarja leta 1872 v Ljubljani. Arhitekturo je študiral na dunajski likovni akademiji in jo končal kot najboljši študent v razredu arhitekta Otta Wagnerja. Po končanem študiju je sprva delal v Wagnerjevem ateljeju. Kmalu je postal samostojni arhitekt. Na Dunaju, kjer je bil ves čas v ospredju tedanje arhitekturne scene, še danes lahko občudujemo Zacherlovo hišo, v predmestju Ottakring pa cerkev sv. Duha. V Pragi, kjer je sprejel delo profesorja na umetnoobrtni šoli, se je posvetil predvsem urejanju vrtov in dvorišč. Na Praškem gradu je poleg vrtov in dvorišč uredil še prehode in interier, med njimi tudi predsednikovo stanovanje. Med mnoga njegova pomembnejša dela v tujini spada tudi monumentalna cerkev sv. Srca Jezusovega na praških Vinohradih. V Sloveniji je bil med prvimi člani novoustanovljene Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Med njegova največja dela na slovenskih tleh spadajo cerkev Gospodovega vnebovhoda v Bogojini v Prekmurju, Ljudska posojilnica v Celju, v slovenski prestolnici arkade na tržnici, Tromostovje, Narodna in univerzitetna knjižnica, poslovilni kompleks Žale, cerkev sv. Frančiška v Šiški, bežigrajski stadion in še mnoga druga. V Ljubljani je pustil tako velik arhitekturni pečat, da so njeno podobo med vojnama označili kot mesto s Plečnikovim podpisom, njega samega pa celo za predhodnika postmodernizma. Umrl je 6. januarja leta 1957 na svojem domu v Ljubljani.

Tudi Gorenjci smo lahko ponosni na Plečnika

Kljub temu da se Plečnikov opus deli na dunajsko, praško in ljubljansko obdobje, je arhitekt pustil velik umetniški vtis tudi na Gorenjskem. Med najbolj znana dela spadajo kraljeva lovska koča v Kamniški Bistrici, obnova cerkve sv. Benedikta v Zgornjih Stranjah, Roženvensko stopnišče v Kranju in kapela v frančiškanskem samostanu v Kamniku. Ponosni smo lahko tudi na njegova manj znana dela, vendar nič manj čudovita, kot so povojni spomeniki, kapelice, nagrobni spomeniki, krstilnice in nekaj zasebnih hiš. Veliko časa je posvetil tudi notranji ureditvi cerkva ter javnih in zasebnih prostorov. Jože Plečnik se je z enako mero natančnosti lotil načrtovanja osupljivih stavb velikih razsežnosti in prav tako drobnih detajlov. Bil je umetnik velikega formata in zelo marljiv človek, kar izpričuje tudi sledeči spisek njegovih del na Gorenjskem.

Spisek Plečnikovih del na Gorenjskem

1924:             Malgajev spomenik na Ravnah

1926 – 1930: kapelica Marije Snežne na Krvavcu

1928 – 1931: spomenik padlim v 1. svetovni vojni v Breznici

1931:             grob brata Andreja na pokopališču v Vodicah na Gorenjskem

1932 – 1933: kraljeva lovska koča v Kamniški Bistrici

1933:             grob družine Dimic na pokopališču v Komendi

1933 – 1934: Šverljugovo znamenje na Riklijevi cesti na Bledu

1934:             kapelica družine Hafner v Preski pri Medvodah

1934 – 1935: ureditev trga pred župnijsko cerkvijo v Komendi

1935 – 1936: grob družine Štebe na pokopališču v Komendi

1936:             vila Bežek na Koroški 27 v Kranju

1936:             kraljevi dvor v parku Vile Bled na Bledu (nedokončano)

1937:             spomenik Ivanu Tavčarju pred Kosmovo hišo v Poljanah nad Škofjo Loko

1937 – 1939: paviljon Murke in Brezjanka v Begunjah na Gorenjskem

1937 – 1940: ureditev trga pred cerkvijo na Brezjah

1939 – 1940: fasada železniške postaje v Kamniku

1939 – 1940: Marijina kapela v gradu Begunje v Begunjah na Gorenjskem (ni ohranjeno)

1942:             oprema lectarije Stele na Glavnem trgu 16 v Kamniku

1946 – 1947: spomenik NOB na pokopališču v Ribnem pri Bledu

1946 – 1957: obnova župnijske cerkve sv. Benedikta v Zgornjih Stranjah pri Kamniku

1947 – 1950: krstilnica v župnijski cerkvi sv. Jurija v Nevljah pri Kamniku

1948 – 1953: fasada Prešernovega gledališča v Kranju

1949 – 1950: spomenik NOB v Dolenji vasi v Selški dolini

1950:             grob družine Gabrovec na Žalah v Kamniku

1950:             grob družine Košir na pokopališču v Zgornjih Gorjah pri Bledu

1951:             spomenik NOB na pokopališču v Zgornjih Gorjah pri Bledu

1951 – 1953: ureditev pokopališča v Cerkljah

1951 – 1960: oprema župnijske cerkve sv. Jakoba v Škofji Loki

1952 – 1953: obnova zvonika župnijske cerkve sv. Antona Puščavnika v Železnikih (ni ohranjeno)

1952 – 1955: most čez Nevljico v Kamniku

1952 – 1956: kapela v frančiškanskem samostanu v Kamniku

1953 – 1954: spomenik Davorinu Jenku v Cerkljah

1953 – 1955: krstilnica v župnijski cerkvi sv. Mihaela v Mengšu

1954:             ureditev Glavnega trga s hišno fasado v Kamniku

1954:             ureditev vhodov in tabernaklja v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete v Cerkljah

1954:             lesen strop v podružnični cerkvi sv. Ambroža v Ambrožu pod Krvavcem

1954 – 1955: Roženvensko stopnišče v Kranju

1954 – 1956: tabernakelj v župnijski cerkvi sv. Petra Apostola v Komendi

1956:             ureditev pokopališča v Selcah v Selški dolini

1956 – 1957: krstilnica v župnijski cerkvi Marijinega brezmadežnega spočetja na Šutni v Kamniku        (ni v uporabi)

1956 – 1958: krstilnica v župnijski cerkvi Žalostne matere božje v Breznici

1956 – 1961: zvonik župnijske cerkve v Sv. Lenartu nad Selci