Epidemiološki podatki so slabši kot pred tednom dni

V državi so včeraj opravili 5989 PCR-testov in potrdili 1112 novih okužb s koronavirusom, delež pozitivnih izvidov je bil 18,6-odstoten. V Slovenijo smo do zdaj prejeli 333.075 odmerkov cepiva. V elektronski register cepljenih oseb in neželenih učinkov so prejeli 16 prijav resnih neželenih dogodkov po cepljenju s Pfizerjevim cepivom in eno po cepljenju s cepivom AstraZenece.

Ljubljana – V državi so včeraj opravili 5989 PCR-testov in potrdili 1112 novih okužb, delež pozitivnih izvidov je bil 18,6-odstoten. Opravili so tudi 24.688 hitrih antigenskih testov. Glede na nove potrjene okužbe sta na Gorenjskem izstopali občini Kranj (21 okužb) in Jesenice (17 okužb).

Hospitaliziranih je 444 covidnih bolnikov, kar je sedem manj kot včeraj. V intenzivni negi jih je 83, enako kot včeraj. Včeraj je umrlo sedem covidnih bolnikov.

Sedemdnevna incidenca obolelih na sto tisoč prebivalcev je po danes objavljenih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) skoraj 246, še včeraj je bila nižja (239). Najslabša incidenca je v koroški statistični regiji, ki je prehitela obalno-kraško regijo. Gorenjska ima incidenco 257,9. Nekoliko boljše so razmere v posavski, primorsko-notranjski in jugovzhodni regiji. Epidemiološki podatki so v splošnem slabši kot pred tednom dni.

Sedemdnevno povprečje okužb na ravni države je 737, še včeraj je bilo 716, kar kaže, da smo na semaforju vladnih ukrepov na ravni države še vedno obarvani v oranžno. Za prehod v rumeno fazo sproščanja ukrepov je izpolnjen le eden od dveh pogojev, in sicer število hospitaliziranih bolnikov, ki je že nekaj časa pod petsto. Drugega pogoja, to je število potrjenih okužb pod šeststo, ne dosegamo. Vlada se bo na današnji seji, ki se bo začela ob 17.30, seznanila z aktualnimi epidemiološkimi razmerami in odločila o nadaljnjih ukrepih. Pred tem bo opravila še posvet s strokovno posvetovalno skupino na ministrstvu za zdravje.

Precepljenost po regijah se giblje med sedmimi in devetimi odstotki

Nacionalna koordinatorica programa cepljenja na NIJZ dr. Marta Grgič Vitek je na dopoldanski novinarski konferenci predstavila poročilo o cepljenju proti covidu-19. V Slovenijo smo do zdaj prejeli 333.075 odmerkov cepiva, od tega 215.475 odmerkov proizvajalcev Pfizer in BioNTech, 28.800 odmerkov Moderne in 88.800 odmerkov cepiva AstraZenece.

Cepljenje spremljajo s pomočjo elektronskega registra cepljenih oseb in neželenih učinkov. Kot je povedala Grgič Vitkova, je bilo od začetka cepljenja 27. decembra 2020 do 14. marca letos s prvim odmerkom cepljenega približno 8,3 odstotka prebivalstva, z drugim odmerkom približno štirje odstotki. »Več kot 80 odstotkov odmerkov, ki so bili dobavljeni, je bilo uporabljenih.« Nekaj več je cepljenih žensk kot moških.

V starostni skupini od 80 do 84 let je s prvim odmerkom cepiva cepljenih skoraj 55 odstotkov. Grgič Vitkova je povedala, da se povečuje tudi precepljenost v starostni skupini 75 do 79 let, ki so jih začeli cepiti na začetku marca. Ta teden se je za to skupino cepljenje malo zaustavilo, ker so ta teden na vrsti cepljenja z drugimi odmerki mRNA cepiv, bodo pa cepljenje v starostni skupini od 75 do 79 let nadaljevali prihodnji teden. Omenila je tudi, da pa je bilo cepivo AstraZenece, ki je sicer začasno umaknjeno, do zdaj namenjeno mlajšim.

Precepljenost po regijah se giblje med sedmimi in devetimi odstotki. Goriška statistična regija ima trenutno najboljšo precepljenost s prvim odmerkom s skoraj desetimi odstotki, na Gorenjskem je ta odstotek 7,64.

Strokovna komisija od sedmih smrti obravnavo treh že zaključila

Neželeni stranski učinki oziroma dogodki, kot jih imenuje stroka, se beležijo v podsistemu elektronskega registra cepljenja. Do 14. marca je bilo s cepivom proizvajalcev Pfizer in BioNTech od skupaj 196.015 cepljenih prijavljenih 2010 neželenih učinkov. S cepivom Moderne je bilo od skupaj 11.940 cepljenj prijavljenih 22 neželenih učinkov. S cepivom AstraZenece pa je bilo od skupaj 50.005 cepljenj prijavljenih 471 neželenih učinkov. Nekateri poročajo o več neželenih učinkih hkrati, gre pa v večini primerov za splošne in lokalne težave na mestu cepljenja, je pojasnila Grgič Vitkova.

O resnih neželenih učinkih v časovni povezavi s cepljenjem pa stroka govori takrat, ko ti ogrožajo življenje, ko je potrebna hospitalizacija, ko gre za trajno okvaro ali anomalijo in če pride do smrti. Od začetka cepljenja do vključno 14. marca so prejeli 16 prijav resnih neželenih dogodkov po cepljenju s Pfizerjevim cepivom, kar je 0,8 odstotka glede na vse prijave, ter eno prijavo po cepljenju s cepivom AstraZenece, kar je 0,2 odstotka glede na vse prijave, je pojasnila strokovnjakinja na NIJZ. Kot je dodala, so s Pfizerjevim cepivom cepili pretežno starostnike, prijavljenih je bilo sedem smrti pri starejših s številnimi kroničnimi obolenji v časovni povezavi s cepljenjem. Grgič Vitkova je pojasnila, da je strokovna komisija od sedmih smrti obravnavo treh primerov že zaključila in ugotovila, da povezave ni oziroma je ta malo verjetna.

Pri štirih osebah je bila potrebna hospitalizacija; od teh je bila ena oseba cepljena v fazi inkubacije s covidom-19 in je prišlo do kolapsa, v po enem primeru pa je bila prijavljena prehodna možganska kap, prsna bolečina in levkemija/limfom. »Tudi v teh primerih je bila povezava s cepljenjem malo verjetna.«

Poleg tega so prejeli še pet prijav, pri katerih je bila potrebna hospitalizacija. Šlo je za vensko trombozo s pljučno embolijo 14 dni po cepljenju, anafilaksijo po cepljenju, možgansko kap trinajst dni po cepljenju, parezo roke in težave pri govoru. Primeri so še v fazi zbiranja podatkov, je dejala Marta Grgič Vitek.

Po cepljenju s cepivom AstraZenece je bil do konca prejšnjega tedna prijavljen en resen neželen dogodek, kot je pojasnila strokovnjakinja, je šlo za oslabelost spodnjih okončin po cepljenju in tiščanje v prsih.