Gorbi, pozdravljen!

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 13. marec 2021 / 08:06

Mihail Sergejevič Gorbačov, zadnji voditelj Sovjetske zveze, je 2. marca dopolnil devetdeset let. Nekdanji sovjetski vazali so mu hvaležni, predsednik Putin pa mu očita, da je dopustil razpad imperija. Je pozitivna, a tragična osebnost …

Glasnost, Perestrojka, Uskorenije

Ponovimo najprej na kratko, kako je vse skupaj potekalo. V notranji politiki je skušal reformirati partijo in ekonomski sistem s trgom in z razglasitvijo programov, ki jih je poimenoval Glasnost, Perestrojka in Uskorenije (pospešitev gospodarskega razvoja). V zunanji politiki je opustil doktrino »omejene suverenosti socialističnih držav« in prepustil politične režime satelitskih držav v vzhodni Evropi njihovi lastni usodi. To je leta 1989 privedlo do političnih sprememb na Poljskem in Madžarskem, nato pa še v drugih vzhodnoevropskih državah, ter do padca Berlinskega zidu. Ta je bil simbol delitve Evrope. Padcu zidu je sledila združitev obeh Nemčij oz. priključitev Vzhodne Nemčije Zahodni in posledično razpustitev Varšavskega pakta. Marca 1990 je bil po spremembi ustave izvoljen za prvega predsednika Sovjetske zveze, vendar je ta že istega leta začela razpadati, ko so razglasile neodvisnost najprej baltske, nato pa še druge republike ZSSR: Estonija, Latvija, Litva, Moldavija, Gruzija, Ukrajina, Armenija in Azerbajdžan. Nekateri politiki so v sodelovanju z vojaškim vrhom in KGB leta 1991 hoteli z državnim udarom Gorbačova odstraniti z oblasti. Gorbačov je preživel tri dni v hišnem priporu na Jalti, kjer je bil na oddihu, a je bil po zaslugi množičnega nasprotovanja pučistom, ki ga je vodil takrat že demokratično izvoljeni predsednik Ruske federacije Boris Jelcin, in ključne podpore vojske v Moskvi kmalu izpuščen in se tako vrnil na oblast. Odtlej pa je moral upoštevati politično realnost in ni imel več moči, da bi vplival na dogodke, ki so potekali mimo njega, tako da je konec istega leta odstopil hkrati s formalno razpustitvijo Sovjetske zveze, ki je uradno razpadla po 69 letih obstoja. (Vir: Wikipedija) / »Svet brez Mihaila Gorbačova bi bil drugačen. Avtor glasnosti in perestrojke (odprtost in prenova) je začel proces preobrazbe sovjetske države, družbe in sistema, vendar je duh svobode ušel iz steklenice in Gorbačov ga, ne kot šef partije ne kot predsednik države, ni mogel več nadzorovati. Brez njega ne bi bilo padca berlinskega zidu in združitve Nemčije, brez njega tudi jedrske razorožitve ne bi bilo. Kot generalni sekretar KPSZ je bil Gorbačov na oblasti od 11. marca 1985 do 24. avgusta 1991. Kot predsednik (prezident) ZSSR pa od 15. marca 1990 do 25. decembra 1991.« Tako njegovo vlogo povzame komentator Miha Lampreht (MMC RTV SLO), ki poda tudi domiselno primerjavo med spremembami v tedanji Kitajski in Sovjetski zvezi. »V Sovjetski zvezi je začel mnogoplastno preobrazbo in za razliko od Kitajske, ki je stavila karte na gospodarske reforme, je začel politično reformo. Tedanji državi, Sovjetska zveza na eni in Kitajska na drugi, sta bili nekakšen siamski socialistični politični dvojček. Če je kitajski vodja Deng Šjaoping štartal z gospodarskimi, je Mihail Gorbačov začel s političnimi reformami. Kitajska je pod nadzorom kitajske KP gospodarsko napredovala, Sovjetska zveza s svojim sistemom planskega načrtovanja (in pretežno vojaško-industrijsko naravnana) pa je doživela gospodarsko razsulo. Kitajska se leta 1989 ni znala ali bolje ni hotela izogniti prelivanju krvi in obračunu s protestniki na Trgu nebeškega miru, medtem ko roke Mihaila Gorbačova niso krvave …«

Gorbačov v Sloveniji

Se še spominjate, da je Gorbačov obiskal tudi Slovenijo in Gorenjsko? »14. marca 1988 je na štiridnevni obisk v tedanjo Jugoslavijo prispel sovjetski voditelj Mihail Gorbačov. Obiskal je tudi Slovenijo in jo označil za 'socialistični laboratorij' in 'izložbeno okno socializma'. Pred prihodom Gorbačova v Ljubljano je slovenska milica začasno priprla večino ljubljanskih brezdomcev in izvedla menda zadnjo nočno racijo v študentskih domovih. Gorbačov se je ustavil v Beogradu, Dubrovniku, Ljubljani ter na Brdu pri Kranju. V Beogradu se ni želel sestati s Slobodanom Miloševićem. Na obisk prvega človeka Sovjetske zveze v Sloveniji tedaj v Beogradu niso gledali z naklonjenostjo. Že v času, ko je Sovjetska zveza razpadala, je Gorbačov jeseni 1990 organiziral srečanje voditeljev jugoslovanskih republik, a je tudi ta poskus ohranitve Jugoslavije propadel.« (Vir: Stane Kocutar, MMC RTV SLO)

Aj Vejvej in Gorbi

V Berlinu bodo Gorbačovu postavili spomenik. Z razlogom. Glavni avtor spomenika, kitajski umetnik in disident Aj Vejvej, je ob tem izjavil: »Danes ni na Kitajskem nikogar, ki bi se lahko primerjal z Gorbačovom. A če se Kitajska ne loti politične reforme, kakršno je začel ruski predsednik, ne bo od kitajske gospodarske rasti nobenih pozitivnih rezultatov.«