Vse več ekonomskega nasilja

Nasilje nad starejšimi ni le fizično, temveč tudi psihično, med nasilje pa sodi tudi zanemarjanje. Vse več je tudi ekonomskega nasilja, ko otroci ali vnuki starejše izsiljujejo za denar, jih prisilijo, da nanje prepišejo hišo ...

Jesenice – Petnajsti junij je svetovni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi. Na Centru za socialno delo Jesenice so zato pripravili usposabljanje prostovoljk iz društev upokojencev, ki v sklopu projekta Starejši za starejše obiskujejo starejše v občinah Jesenice, Žirovnica in Kranjska Gora. Predstavili so jim načine, kako sploh lahko prepoznajo nasilje nad starejšimi in kakšne so možnosti ukrepanja in pomoči. »Če kdorkoli izve za primer nasilja, ne sme zamižati, češ to me ne briga!« je ob tem poudarila Mojca Mišič, strokovna delavka s Centra za socialno delo Jesenice. Letos so na jeseniškem centru obravnavali tri primere nasilja nad starejšimi, čisto vsak primer posebej pa v sebi skriva komplek­sne težave, pogosto družino zaznamuje dolga zgodovina konfliktov. Tako veliko stvari sovpade in spori pogosto eskalirajo v nasilju nad starejšimi. Nasilje nad starejšimi ni vedno le fizično nasilje (denimo partnerja, otrok ali celo vnukov). Še pogostejše je psihično nasilje in zanemarjanje starejših, v zadnjem času pa je vse več tudi ekonomskega nasilja, ko otroci ali vnuki zlorabljajo starejše v finančnem smislu, jih prisilijo, da jim dajejo denar, nanje prepišejo hišo ... Po besedah Mojce Mišič se različne vrste nasilja pogosto prepletajo, psihično in ekonomsko nasilje sta običajno povezana in od tu je le še korak do fizičnega nasilja. V treh primerih, ki so jih na centru obravnavali letos, so nasilje nad starejšimi izvajali partner, otroci, v primeru fizičnega nasilja pa vnuk. A po izkušnjah žrtve zelo redko same prijavijo nasilje, v enem konkretnem primeru je nasilje prijavila bolnišnica, v dveh pa policija. »Na centru smo dolžni reagirati takoj, te primere obravnavamo prednos­tno, brez pisanja vabil, z žrtvijo takoj navežemo stik in jo tudi obiščemo. Prvo vodilo pri tem pa je zagotavljanje varnosti žrtve,« ob tem pou­darja Mišičeva. A žal so se vsi trije konkretni postopki ustavili, ker je žrtev na koncu nasilje – zanikala ... V takih primerih center ne more ukrepati naprej, kljub temu pa ohranijo stik z družino in neposredno ali posredno spremljajo dogajanje v njej.

K povečanju vseh vrst nasilja zagotovo prispeva težka socialna situacija družin. Oskrba starostnika, ki ima običajno razne zdravstvene težave, demenco, je slabše mobilen, denarja za namestitev v dom ali pomoč na domu pa družina nima, je namreč za marsikoga prezahtevna. Svojci so preobremenjeni in konflikti se zaos­trujejo, kar lahko vodi tudi v nasilje, je ob tem dodala Aleksandra Ogrin, regijska koordinatorica za obravnavo nasilja v družini. Tudi zato bi morali bolje poskrbeti za druge oblike skrbi za starejše, kot je pomoč na domu, dnevni centri za starostnike ...