![](/images/20210310/210319994-AR_1.jpg?Size=main_picture&ImageVersion=online_l1)
Zidar se hoče znebiti terjatve
Pred kranjskim okrožnim sodiščem poteka gospodarski spor, v katerem nekdanji »gradbeni baron« Ivan Zidar izpodbija terjatev države v višini 826 tisoč evrov.
Kranj – Na gospodarskem oddelku kranjskega okrožnega sodišča so v petek obravnavali tožbo nekdanjega »gradbenega barona« Ivana Zidarja zaradi neobstoja terjatve v višini 826.848 evrov, ki jo je v postopku osebnega stečaja prijavila država. Terjatev temelji na sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani iz junija 2016 in pravnomočno potrjeni na Višjem sodišču v Ljubljani s septembra 2016, s katero je bila Zidarju odvzeta premoženjska korist v višini 899.556 evrov. Ker je v letu 2017 prišlo do pobota, je znesek izpodbijane terjatve nižji za 72.707 evrov.
Zidarjev pooblaščenec Matjaž Pajk je na naroku, poskus poravnave namreč ni uspel, povedal, da je Zidar na pravnomočno sodbo v kazenskem postopku podal zahtevek za varstvo zakonitosti in ustavno pritožbo, postopek osebnega stečaja pa so do odločitve vrhovnega sodišča prekinili. V sporu pred kranjskim sodiščem je odvetnik predlagal tudi zaslišanje Zidarja. Kot je pojasnil Pajk, je namreč tožnik pred petimi leti zatrjeval svojo nezmožnost udeležbe v kazenskem postopku, o čemer bi se lahko izrekel v tokratni pravdi, prav tako pa tudi glede same vsebine odvzete premoženjske koristi.
Državno odvetništvo je na drugi strani sodnici Maruši Stroligo Petelin predlagalo, naj tožbeni zahtevek zavrne kot neutemeljen. V zadevi je namreč po njihovem bistveno, da je bila tožniku v kazenskem postopku na ljubljanskem sodišču pravnomočno odvzeta premoženjska korist v znesku 899.556 evrov, kar je država kot terjatev prijavila v postopku osebnega stečaja. Državno tožilstvo je nasprotovalo tudi zaslišanju tožeče Zidarja, ker da njegova izpoved v ničemer ne bi pripomogla k odločitvi v predmetni zadevi.
Tudi sodnica Stroligo Petelinova je ocenila, da Zidarjevo pričanje ni potrebno, zato predlogu tožnika ni ugodila. Odločila je namreč, da je zadeva zrela za odločitev, zato je obravnavo že po prvem naroku zaključila ter napovedala izdajo pisne sodbe.
Zidarjev tožbeni zahtevek je posledica njegove pravnomočne sodbe v enem od številnih kazenskih postopkov, ki so potekali zoper nekdanjega prvega moža gradbenega podjetja SCT. V juniju 2015 je bilo sedem obtoženih (Aleksander Meze, Ivan Šimunić, Alojz Bokan, Mihael Zidar, Matej Pogačar, Janez Sokler in Dejan Jevtović) obsojenih na zaporne kazni zaradi zlorabe položaja in pomoči pri dejanju, s katerim je po navedbah tožilstva preko slamnatih podjetij prišlo do oškodovanja podjetja SCT za skoraj 3,5 milijona evrov. Tožba je bila vložena tudi zoper Ivana Zidarja, a je bil postopek v tem delu zaradi njegovih zdravstvenih težav ustavljen. Sodišče je kljub temu odločilo, da Zidarju in njegovi soprogi odvzame omenjeno protipravno pridobljeno premoženjsko korist. Postopek je potekal tudi še zoper štirinajst drugih oseb. Trinajst jih je krivdo priznalo že takoj, eden od obtoženih pa je med kazenskim postopkom umrl.