Župan Hrovat obsojen zaradi grožnje nadzorniku

Sodišče je kranjskogorskemu županu Janezu Hrovatu zaradi odrivanja naravovarstvenega nadzornika izreklo denarno kazen.

Kranj – Na kranjskem okrožnem sodišču so včeraj na ponovljenem kazenskem postopku s skupno 2100 evri v tridesetih dnevnih zneskih kaznovali kranjskogorskega župana Janeza Hrovata, ker je aprila 2017 ob nedovoljeni akciji čiščenja poti v Malo Pišnico z bokom nepričakovano in sunkovito odrinil okoljevarstvenega nadzornika Triglavskega narodnega parka (TNP) Rada Legata, da je ta padel po pobočju ter si poškodoval desno zapes­tje in desno ramo. Sodnica Polona Kukovec je odločila, da je župan želel s svojim dejanjem vznemiriti in ustrahovati Legata, s čimer je storil kaznivo dejanje grožnje po 1. odstavku 135. člena kazenskega zakonika. Tožilstvo je sicer Hrovatu očitalo storitev kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po 299. členu, a je sodišče z izrekom sodbe kaznivo dejanje prekvalificiralo.

Župan, ki vztraja, da Legata ni odrinil, mora poravnati tudi sodne stroške in oškodovancu izplačati petsto evrov odškodnine za prestani strah.

S preostalim zneskom iz premoženjskopravnega zahtevka (vložen je bil za znesek 4.500 evrov) je sodišče Legata napotilo na pot pravde. Denarna kazen se lahko spremeni v zaporno, če Hrovat svojih obveznosti iz sodbe po njeni pravnomočnosti ne bi izpolnil. V tem primeru bi mu vsaka dva dnevna zneska spremenili v dan zapora, skupaj 15 dni zapora. Sodba sicer ni pravnomočna, tako obramba kot tožilstvo sta že v sodni dvorani napovedala pritožbi.

Tožilka predlagala pogojno kazen zapora

Okrajna državna tožilka Lea Martinjak je tudi po končanem dokaznem postopku vztrajala pri očitkih iz obtožnice, ki so bili po njenem mnenju tudi v zadostni meri dokazani. Poudarila je, da je šlo pri urejanju poti v Malo Pišnico 12. aprila 2017 za kršitev 30. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku, saj so se akcije lotili brez ustreznih dovoljenj. To so zaznali naravovarstveni nadzorniki TNP, ki so opravili nadzor. Ko so začeli prekrškovni postopek, pa je Hrovat Legata sunkovito z bokom zadel, da je padel po strmini in utrpel obtolčenino zapestja in ramena, je navedla. Po mnenju tožilke ni dvoma, da je Legat skupaj z ostalimi naravovarstvenimi nadzorniki tedaj opravljal uradno nalogo neposrednega nadzora, bil je pooblaščen tako za vodenje kot odločanje v prekrškovnem postopku. Zaradi padca po strmini, ko se je ustrašil za svoje življenje, je Legata še vedno strah višine, izgubil je tudi veselje do dela, je izpostavila tožilka, ki ne verjame pričam iz vrst udeležencev čistilne akcije, da župan Legata ni odrinil, temveč se je oškodovanec sam vrgel po brežini, saj je nesmiselno, da bi tvegal svoje življenje.

»Predpisana kazenska sankcija za preprečitev uradnega dejanja uradni osebi je od pol do petih let zapora. Oteževalna okoliščina je, da je župan kot nosilec javne funkcije storil kaznivo dejanje, da je sam spodbujal občane, naj ne upoštevajo zakona in navodil nadzornikov. Olajševalna okoliščina pa je obtoženčeva nekaznovanost,« je navedla tožilka, ki je sodišču predlagala, naj župana obsodi na pogojno kazen deset mesecev zapora s preizkusno dobo treh let.

Obramba: tožilstvo ni dokazalo očitkov

Hrovatov zagovornik Luka Podjed pa je v zaključni besedi ugotavljal, da ponovljeni dokazni postopek ni potrdil očitkov tožilstva, zato je predlagal izrek oprostilne sodbe. »Obramba navaja, da niso konkretizirani znaki kaznivega dejanja, ki ga izvrši tisti, ki prepreči ali poskuša preprečiti uradni osebi uradno dejanje. Nadzorniki in udeleženci akcije pa so izpovedali, da v trenutku, ko je prišlo od zdrsa, ne Legat ne drugi nadzorniki niso izvajali uradnega dejanja niti ga niso nameravali izvršiti,« je poudaril. Na kraj dogodka je bila poklicana policija, ker nadzornikom ni uspelo legitimirati oseb, nesporno je, da do izdaje plačilnih nalogov ni prišlo, je dodal odvetnik in poudaril, da Hrovat tudi ni storil kaznivega dejanja grdega ravnanja, saj nadzornika ni odrinil, kar je potrdilo osem prič obrambe. »Povedale so, da je bil v času zdrsa vsaj pet metrov proč in da je Legat padel brez razloga. Legat je že med prevračenjem vpil, da ga je porinil župan in da ga hoče ubiti. Če udarca neposredno ni videl, kako je vedel, kdo ga je potisnil? Nobena razumna oseba ne bi namerno porinila uradne osebe po bregu navzdol,« je povedal odvetnik in spomnil, da mora sodišče ob dvomu odločiti v korist obdolženca.

Hrovat: Nisem kriv

»Kot nepoklicni župan Občine Kranjska Gora, sicer samostojni podjetnik s 25 zaposlenimi, poročen, oče dveh odraslih hčera, včasih gorski reševalec in alpinist, ljubitelj narave in gorskega sveta, nikdar kaznovan in nikoli v nobenem kazenskem postopku, niti pred sodnikom za prekrške, izjavljam, da tega očitanega storjenega dejanja nisem storil. Nimam nobene povezave s stvarmi, ki so se znašle v obtožnici in se izrekam za popolnoma nedolžnega,« pa je za konec povedal obdolženi Hrovat in poudaril, da nikomur ne bi hotel škodovati.

Sodnica: incident na uradni postopek ni vplival

Sodnica Polona Kukovec je ob izreku sodbe pojasnila, da sodni senat verjame, da je Hrovat Legata porinil z bokom in da se Legat ni sam vrgel po bregu. Da je osem prič zatrjevalo, da do odriva ni prišlo, sodišče pripisuje dejstvu, da gre za udeležence akcije, ki so globoko v sebi čutili, da postopajo pravilno. A senat v županovem dejanju vendarle ni prepoznal preprečitve uradnega dejanja, saj se je prekrškovni postopek še naprej izvajal, zastal pa je le zaradi čakanja na policiste, da so od prisotnih pobrali osebne podatke, potrebne za izpolnitev plačilnih nalogov. »Sam incident poteka postopka ni spremenil, policija je še vedno prišla in naknadno pridobila podatke, ki jih je posredovala nadzornikom,« je razložila sodnica. Senat je razsodil, da je Hrovat s tem, da je z bokom odrinil Legata, nameraval oškodovanca vznemiriti in ustrahovati, zato je očitano kaznivo dejanje prekvalificiral v blažjo obliko kaznivega dejanja grožnje in županu izrekel 2100 evrov denarne kazni. »Verjamem, da bo denarna kazen v izrečeni višini dosegla namen kaznovanja, sodišče je prepričano, da bo obtoženi v prihodnje vzel na znanje, da se mora posameznik uradnim osebam, ki imajo pooblastila, podrediti,« je še dejala sodnica.

Hrovat na prvem sojenju oproščen

Župana Hrovata so sicer na prvem sojenju na kranjskem sodišču maja 2019 oprostili, ker je sodni senat ocenil, da Legat tedaj ni izvajal uradnega dejanja, zato niso bili podani vsi zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. Sodbo je na pritožbo tožilstva obravnavalo višje sodišče v Ljubljani in jo maja 2020 razveljavilo. Kranjskemu sodišču je naložilo, naj še enkrat pretehta, ali je Legat v trenutku, ko je prišlo do spornega dogodka, opravljal uradno dejanje ali ne. »Senat bo presojal tudi z vidika, ali je obsojenemu mogoče očitati, da je dejanje storil z namenom preprečiti naravovarstvenim nadzornikom izvedbo prekrškovnega postopka,« je julija lani na začetku ponovljenega sojenja napovedala predsednica senata Polona Kukovec.