Stari vzorci ne bodo prinesli lepše prihodnosti

»Položaj kmetov je takšen, da obstoječi vzorci delovanja v kmetijstvu ne bodo prinesli lepše prihodnosti,« ugotavlja Barbara Lombar, nova predsednica sveta kranjske območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Babni Vrt – Na nedavni ustanovni seji sveta kranjske območne enote zbornice so za predsednico sveta izvolili Barbaro Lombar, gospodarico na kmetiji Pr' Vogarju v Babnem Vrtu in direktorico družinskega podjetja. V kmetijstvo je vpeta z delom na kmetiji ter z udejstvovanjem pri Zvezi slovenske podeželske mladine in v Društvu kranjske in tržiške podeželske mladine, kjer je tudi predsednica.

Pomanjkanje zemljišč in razdrobljenost parcel

Kot pravi, je v kmetijstvu veliko problemov. Omenja le nekatere, med drugim potrebo po definiciji aktivnega kmeta. Zdaj se namreč dogaja, da so kmetje na območjih, kjer je največje pomanjkanje kmetijskih zemljišč, pripravljeni kot najemniki obdelovati zemljo, a v teh primerih subvencijo pobere lastnik, ne najemnik. »Ta problem bi lahko precej zmanjšali z definicijo aktivnega kmeta oziroma z zaostritvijo pogojev, kdo je lahko upravičen prejemnik plačil za ukrepe kmetijske politike,« pravi Barbara in dodaja, da je na Gorenjskem marsikje problem tudi razdrobljenost zemljišč, pri tem pa za komasacije ni velikega zanimanja. Nekatere kmetije tudi še vedno nimajo dokončno rešenih denacionalizacijskih problemov; znani so primeri, ko so kmetije po denacionalizaciji postale solastnice zemljiških kompleksov, vendar na teh kompleksih ne morejo kmetovati ali lahko kmetujejo le na drugih kompleksih.

»V zadnjih letih se tudi na večjih kmetijah pojavlja problem nezainteresiranosti za prevzem kmetij, med mladimi zanimanje za poklic kmeta vse bolj upada,« ugotavlja Barbara in navaja primere, ko nasledniki zaradi slabih razmer v kmetijstvu ne želijo zamenjati svoje službe za delo na kmetiji in se kmečko zavarovati. V kmetijstvu namreč ne vidijo prednosti, saj delo na kmetiji zahteva vsakodnevno obveznost, osebni dohodki v kmetijstvu so nizki ... »Kmetje imajo še vedno tudi zelo nizke pokojnine. Če v starosti potrebujejo dodatno oskrbo, so potem breme svojim otrokom,« pravi Barbara in poudarja: »Tega si s trdim delom res niso zaslužili.«

Nakup zemljišč omogočimo kmetom

Pri prometu s kmetijskimi zemljišči nova predsednica ugotavlja, da nekateri »kmetje« z denarjem, zasluženim v drugih dejavnostih, kupujejo kmetijska zemljišča, zato dosegajo zemljišča tudi zelo visoke cene, ki jih ne more prenesti nobena kmetijska proizvodnja. Velik interes je za nakup kmetijskih zemljišč v bližini naselij ter poslovnih in obrtnih con, pri tem pa se kot kupci pogosto pojavljajo podjetniki, ki imajo poleg osnovne dejavnosti registrirano tudi kmetijsko. »Čudi me, da se v zadnjem letu kot aktiven kupec pojavlja tudi sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki tako pri nakupu konkurira lokalnim kmetom in zvišuje ceno. S tem res ne pomaga kmetijam, še zlasti ne živinorejskim, ki imajo zaradi pomanjkanja zemljišč resne probleme pri izpolnjevanju zahtev in omejitev nitratne direktive.«

Spodbudimo rejo krav dojilj

V naslednjem programskem obdobju skupne kmetijske politike bi bila po mnenju Lombarjeve zelo dobrodošla ponovna finančna spodbuda za rejo krav dojilj, saj bi s tem prispevali k ohranitvi majhnih kmetij in kmetij na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje. Kot ugotavlja, v Sloveniji primanjkuje telet kombiniranih in mesnih pasem, zato jih rejci uvažajo. S finančno podporo bi spodbudili rejo krav dojilj, s tem bi kmetije pridobile svoja teleta, kar je tudi eden od pogojev za vključitev v shemo Izbrana kakovost. Problem je tudi, da ekološke kmetije in kmetije na območjih z ekstenzivno rejo dosegajo cene, ki so občutno prenizke, vsaj v primerjavi s cenami goved iz intenzivne reje.

Problem je tudi neenakost z drugimi državami Evropske unije pri sredstvih za varstvo rastlin. Ta neenakost se po mnenju Lombarjeve kaže v tem, da Slovenija v premajhnem obsegu izvaja določbe evropske zakonodaje glede sistema vzporednega trgovanja s fitofarmacevtskimi sredstvi, izrednih dovoljenj in registracije za nujne potrebe, s tem pa slovenske pridelovalce tudi glede tehnologije postavlja v neenakopraven položaj v primerjavi z drugimi pridelovalci v Evropski uniji. »Po eni strani bi z nadstandardnimi omejitvami radi omejili pridelavo hrane in zagotovili obdelanost krajine, po drugi strani postajamo vse večji uvozniki hrane,« pravi Lombarjeva in dodaja: »Z bojaznijo pričakujemo spomladanske mesece, ko se bo na trgovskih policah pojavil krompir iz severne Afrike, na drugi strani pa imajo naši kmetje še zdaj polna skladišča gorenjskega krompirja, ki na veleprodajnem trgu dosega cene, ki ne pokrivajo niti tretjine lastne cene.«

Na razpisih manj točk za gorenjske kmetije

Lombarjeva opozarja tudi na problematiko javnih razpisov za različne ukrepe kmetijske politike, ki jih objavlja ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in izvaja agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja. Kot pravi, večina gorenjskih kmetij pri teh razpisih, še zlasti pri razpisu za naložbe na kmetijskih gospodarstvih, ne izpolnjuje razpisnih pogojev in dosega manj točk samo zato, ker so na Gorenjskem, kjer je v primerjavi s slovenskim povprečjem nižja stopnja brezposelnosti, nižja starost kmečkih gospodarjev, manj vključenih v ukrepe Kmetijsko-okoljskega podnebnega programa (KOPOP) ... »Samo zato, ker so na Gorenjskem, dobijo lahko tudi 30 odstotkov manj točk. Če ne bi bile na Gorenjskem, bi imele bistveno večje možnosti za pridobitev finančnih podpor,« ugotavlja Lombarjeva in dodaja, da si bo v območni enoti zbornice prizadevala za »prevetritev« točkovanja pri razpisih.

Lombarjeva si želi tudi dobro sodelovanje z občinami, pri tem pa pričakuje, da občine kmetijstva ne bodo obremenjevale z visokimi komunalnimi prispevki. Z zmanjšanjem teh prispevkov bi občine močno pomagale kmetijam, ki imajo prostorske probleme, a morajo za selitev na novo lokacijo pridobiti dodatno zemljišče za kmetijsko gradnjo.