Ko ti prosti čas začne presedati ...

Letošnji Mednarodni dan turističnih vodnikov (21. februar) se je zgodil virtualno. Pogovarjali smo se z Nejcem Poljancem iz Lesc, ki je turistični vodnik že slabih petnajst let. Star je 35 let, večino vodenj pa je pred pandemijo opravil za goste iz tujine.

Lesce – Nejc Poljanec se je znašel v svetu turizma še v času študija. Takrat je delal na Blejskem gradu. »Delal sem vse,« razlaga. »Od tega, da sem čistil terase, do dela na blagajni. Spoznal sem delo turističnih vodnikov, različne turistične agencije in kar kmalu smo ugotovili, da bi lahko bil turistični vodnik.« Glavna pobudnica pri tej odločitvi je bila Mija Mulej iz M Toursa. Nejc Poljanec je tako postal turistični vodnik z državno licenco.

Tako kot drugi turistični vodniki niti pomislil ni, da se lahko zgodi pandemija covida-19, ki je lani v tem času popolnoma ohromila svet. Med panogami sta takoj »ugasnila« turizem in gostinstvo, in kot poslušamo sedaj že dalj časa, se bosta najverjetneje tudi zagnala zadnja.

Zgodilo se je čez noč

Turistični vodniki so ostali brez dela praktično čez noč. Sploh v primeru, kot je Nejčev, ko je največ delal s tujimi turisti, ki so prihajali na obisk naše države in sosednjih držav, Italije in Avstrije. Vodil je več- ali enodnevne izlete, sodeloval z različnimi agencijami, delal z različno strukturo gostov.

Spominja se, kako je januarja 2020 sprejemal rezervacije za delo, februarja šel še na dopust, medtem pa so govorice o nekem novem virusu postajale vse glasnejše. Ko se je na začetku marca vrnil domov, je vodil skupino turistov iz Singapurja po Bledu, Bohinju in jim predstavil Ljubljano. »To je bila moja zadnja skupina. Tisto soboto popoldne sem jih pospremil še na Letališče Jožeta Pučnika ... Potem so v naši državi razglasili epidemijo.«

Začel je iskati drugo službo

In od takrat do danes se kaj veliko ni spremenilo. »Nihče ni pričakoval, da bo virus ostal prisoten toliko časa. Mislili smo, da bo v nekaj tednih vse minilo, potem pa maja lani že dojeli, da žal ne bo tako,« je odkrit. »Vse rezervacije za vodenja so bile do nadaljnjega odpovedane, tudi tiste za jesen 2020. «

Nejc Poljanec se je znašel v času in prostoru, ko mu je kar naenkrat ostajalo ogromno časa. A to je bil, pravi, še najmanjši problem. Na začetku se mu je vse skupaj sploh zdelo super, ker je imel čas zase in končno je lahko izkoristil lepe in suhe dni za obisk hribov. A kaj kmalu je spoznal, da če bo stanje trajalo, si bo moral poiskati drugo službo. »Ker, verjemite, tudi če imaš veliko časa, ti počasi to začne presedati.« Ni namreč tip človeka, ki bi stal križem rok. »Meni več pomeni, da delam, da sem produktiven.« Tudi prihranki, od katerih je živel, so začeli kopneti; državna pomoč ne bo večna, je razmišljal, čeprav nam da jasno vedeti, da bi veliko raje delal kot dobival denar od države. Odločil se je in začel iskati novo službo. Hodil je na razgovore in na koncu dobil službo v referatu podružnice Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani.

Kljub temu da sedaj ima službo, pogreša dinamiko svojega poklica. Tudi družbo ljudi, doda. Po drugi strani pa meni, da če pogledamo širšo sliko, je vse skupaj zanimiva streznitev za domači turizem kot panogo, ki ima sedaj čas, da lahko zastavi nove smernice, začne razmišljati drugače; da njegovi glavni akterji ugotovijo, kaj je tisto, kar naš turizem potrebuje in prenese, ter sploh kaj naj bi bilo v prihodnosti zanj najboljše.

Nejc čaka boljše čase

Šaljivo sklene, da naj bo že končno – kateregakoli že – retrogradnega Merkurja v tem obdobju konec, da se stvari izboljšajo in se turizem ponovno začne odpirati.