So prijeti roparji delovali tudi na Gorenjskem

Po prijetju storilcev, ki so oropali župnika v Logatcu in Višnji Gori, se zastavlja vprašanje, ali so isti kriminalci pred leti »obiskovali« tudi župnišča po Gorenjskem.

Ljubljana, Kranj – Ljubljanski kriminalisti so v začetku februarja uspešno preiskali rop župnika v Logatcu, ki ga je pet osumljencev z območja Novega mesta, starih od 18 do 46 let, izvedlo 30. januarja v zgodnjih jutranjih urah. Župnika so pretepli in zvezali ter odnesli več tisoč evrov gotovine in nakit. Kriminalisti so v preiskavi še ugotovili, da je vsaj eden od osumljenih po vsej verjetnosti sodeloval tudi pri ropu župnika v Višnji Gori 24. decembra lani, sumijo pa tudi, da so osumljenci v preteklosti izvedli še več premoženjskih kaznivih dejanj na škodo župnišč, zato preiskava poteka še naprej.

Tarče roparjev tudi gorenjski župniki

Omenjena kriminalistična preiskava odmeva tudi na Gorenjskem, kjer se je v preteklosti zgodilo več podobnih ropov. Omenimo samo ropa župnikov v Cerkljah in na Kokrici pri Kranju v oktobru 2016. Obe kaznivi dejanji sta – tako so nam pojasnili na Policijski upravi Kranj – še neraziskani.

Potem ko so zlikovci v začetku oktobra leta 2016 vlomili v župnišča v Adergasu, Vodicah in Cerkljah (iz zadnjega jih je pregnal alarm), so se v noči na 17. oktober tega leta štirje zamaskiranci spravili nad cerkljanskega župnika Jerneja Marenka, ki je župnijo prevzel dva meseca prej. Alarmno napravo, do katere so morali preplezati po treh skupaj zvezanih lestvah, so onesposobili s propenom. V župnišče so okoli polnoči vstopili skozi zadnja vrata in prebrskali vse prostore, a našli niso ničesar. Nazadnje so s postelje vrgli župnika, ga pretepali, mu grozili s smrtjo in zahtevali, da jim odpre zaklenjen sef v omari župnijske pisarne. »Bili so precej razočarani, ker je bil sef prazen, saj v njem sploh ne shranjujem denarja. Na vsak način so hoteli izvedeti, kje se skriva še drugi sef. Vendar ga nimamo. Na koncu so našli denar iz nabirk zadnjih treh nedelj, bilo ga je nekaj sto evrov, morda kvečjemu tisoč evrov. Imel sem ga spravljenega drugje. Tudi meni so vzeli petsto evrov in mobitel. Po približno dvajsetih minutah so odšli, še prej pa mi je eden želel z vratu odtrgati še verižico s križem, kar pa mu drugi od preostale trojice preprečil rekoč, to pa pusti pri miru,« je tedaj za Gorenjski glas povedal cerkljanski župnik.

Teden prej so kriminalci obiskali tudi župnišče na Kokrici in pretepli župnika Jožeta Kluna. »Dobro so me pretepli, nekdo me je s karate udarcem brcnil tudi v čeljust. Odpeljati so me morali na urgenco na Jesenice,« je tedaj za naš časopis povedal kokriški župnik. Dejanje sicer gorenjski kriminalisti obravnavajo kot nasilništvo, in ne rop, so razložili na PU Kranj.

Roparji izbirajo odročnejša župnišča

Vlomi v župniščih in ropi župnikov so specifična kazniva dejanja, pojasnjujejo na policiji. Storilci večinoma izbirajo bolj odročna župnišča, kjer se lažje izognejo prijetju. Pri vlomih je sicer značilno, da se storilci izogibajo stiku z oškodovancem in čas izvršitve izbirajo glede na prisotnost ljudi v objektu. Večina vlomilcev v primeru, da so pri dejanju zasačeni, pobegne. V primeru, ko imamo opravka z nasilja vajenimi storilci, pa se lahko vlom spremeni v rop z veliko hujšimi posledicami. Roparji so vedno veljali za nasilne in predrzne, saj je izvršitev ropa povezana z neposrednim napadom in grožnjo oškodovancu.

»Pri ropih storilci uporabljajo telesno silo, grožnje, razne nevarne predmete in orožje, s čimer žrtev prisilijo k izročitvi lastnine, bodisi denarja ali drugih dragocenostih. Sploh pri hišnih ropih gre lahko za hudo nasilje, pri katerem storilci običajno delujejo v skupinah, so zamaskirani in oboroženi. Roparji v določenih primerih poznajo razmere v objektih, v nekaterih primerih celo vedo, kje so skriti prihranki ali dragocenosti, zato naj občani večjih vsot gotovine in dragocenosti ne hranijo doma. Naj ne odpirajo vrat neznancem. Pred vhodom naj imajo vsaj senzorsko luč, vrata pa opremljena s ključavnico z varovalom ali varnostno verigo in kukalom. Priporočljiv je tudi domofon ali videofon. Silo storilci uporabljajo tudi pri uličnih ropih. Zato naj ljudje na javnih krajih ne razkazujejo dragocenosti in denarja,« svetuje Bojan Kos s Policijske uprave Kranj.

Preiskana slaba polovica ropov

Na Gorenjskem so policisti leta 2018 obravnavali osem ropov in jih polovico preiskali. Predlani je bilo na območju PU Kranj deset ropov, preiskali so jih sedem, lani pa je bilo sedem ropov, od tega so štiri uspešno razrešili. Raziskanost ropov v Sloveniji je bila sicer lani približno 45-odstotna. »Večja verjetnost, da bo storilec prijet, je tam, kjer se ropar zadržuje dlje časa in tako pusti za sabo več sledi. Tukaj gre predvsem za rope stanovanj, kjer mora ropar plen poiskati. Pri tem namreč pušča za sabo različne sledi, ki jih policisti z različnimi metodami uporabijo pri iskanju storilca,« je povedal vodja oddelka za premoženjsko kriminaliteto Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi Benjamin Franca.

Roparju se ne upirajte, raje si čim več zapomnite

Vlomilci in roparji dajejo pri izbiri plena prednost denarju pred predmeti, saj je denar težje izsledljiv, še dodaja Franca. Roparji tudi redko govorijo, da jih govor ne bi izdal. Stopnja nasilja je odvisna od temperamenta storilca in psihološkega pritiska nad njim. Današnji roparji se redkeje zatečejo k uporabi strelnega orožja, ker tudi to povečuje možnost, da bodo odkriti. Če postanete žrtev ropa, o tem čim prej obvestite policijo. Občani naj ne reagirajo pretirano pogumno, še posebej, če je ropar fizično močnejši, oborožen ali če je roparjev več. Sledijo naj navodilom roparjev in se ne upirajo. Poleg takojšnjega klica pri preiskavi lahko zelo pomaga tudi opis storilcev in nespremenjen kraj kaznivega dejanja, svetujejo policisti.