Pridobili nov Prešernov rokopis

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sreda, 10. februar 2021 / 11:02

V Narodni in univerzitetni knjižnici so pridobili Prešernov rokopis pesmi Sveti Senanus.

Ljubljana – Gre za prvi izvirni in avtentični pesnikov rokopis pesmi, ki ga hranijo v NUK-u. Pesnitev je napisana v bohoričici z značilno Prešernovo pisavo, na koncu pa sledi njegov podpis v gajici. Sveti Senanus je satirična meniška balada, ki pripoveduje o Senanusu, ki se umakne na samotni otok, da bi se izognil skušnjavi, a tej kljub temu ne uide, zato se na koncu vseeno vrne med ljudi, pesem pa Prešeren tako zaključi predvsem zbadljivo do menihov.

France Prešeren je snov za satirično meniško balado Sveti Senanus prek pesmi St. Senanus and the Lady (Sv. Senanus in dama) Thomasa Moora vzel iz latinske legende, motiv pa je nato preoblikoval z mislijo in v posvetilo svojemu prijatelju Gašperju Crobathu p. Benvenutu (1805–1880). Ta je pesem Sveti Senanus od pesnika prejel 24. maja 1846, prvič pa je bila dve leti kasneje objavljena v petem zvezku Krajnske čbelice. Skupaj z Nuno, Šmarjino goro, Nebeško procesijo, Zdravljico in V spomin Matija Čopa je tako bila del sklopa zadnjih objav pesmi, ki jih je France Prešeren še doživel. Leta 1866 sta jo v zbirko Pesmi Franceta Preširna, s pésnikovo podobo, z njegovim životopisom in estetično-kritičnim uvodom umestila urednika Josip Jurčič in Josip Stritar. Po nekaj ponovljenih izdajah je pesem objavo doživela tudi v slikanici Sveti Senan: Nuna in kanarček leta 1998 z ilustracijami Bogdana Groma.

Pesem o Senanu je vse od svojega nastanka pa do danes v literaturi in časopisju spodbujala različne razprave. Razmišljanja o svetem Senanu je tako mogoče zaslediti v korespondenci Josipa Stritarja, Bleiweisovi zavrnitvi Josipa Cimpermana, ki je želel v Novicah o pesmi objaviti prispevek, in celo v pesmih patra Benvenuta, v katerih je Prešernu odgovarjal na njegovo stvaritev. Rokopis Svetega Senanusa je v digitalni obliki na ogled na portalu Digitalne knjižnice Slovenije.