Severni Kranj želi na svoje

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kranj / sreda, 10. februar 2021 / 23:44

V severnem delu Kranja resno razmišljajo o ustanovitvi svoje občine, ki bi obsegala sedanje krajevne skupnosti Kokrica, Predoslje, Britof, Trstenik, Tenetiše, Golnik in Goriče z okoli 10.200 prebivalci.

Kranj – »Idejo o novi občini razvijamo iz dneva v dan. Pridobivamo mnenja in izkušnje od samih funkcionarjev manjših občin. Vsak podatek in mnenje, ki ga prejmemo, je v prid in spodbuda ustanovitvi nove občine,« pojasnjuje predsednik KS Kokrica Domen Hvala, ki vodi iniciativni odbor za ustanovitev nove občine Kokrica - Predoslje. »Vse krajevne skupnosti severnega dela Kranja imamo skorajda iste interese in to nas združuje. Svetniki in predsedniki krajevnih skupnosti severnega dela smo tesno povezani z ljudmi, saj se pogovarjamo in družimo na dnevni bazi ter s takim načinom sodelovanja spoznavamo probleme, želje in ideje krajanov. Vsa ta spoznanja svet krajevne skupnosti posreduje trenutni občini, vendar v večini primerov naletimo na gluha ušesa. Nova, manjša občina bo osredotočena na kvaliteto življenja krajanov, kot so vrtci, šole, oskrba starostnikov, razvoj kmetijstva in spodbude krajevnim podjetjem, in ne na bogatenje korporacij,« je razložil.

Majhne občine se lažje približajo krajanom

Za odcepitev se zavzema tudi Gregor Grašič, predsednik KS Goriče. Pri odločanju o ustanovitvi svoje občine je do sedaj pri večini novih občin prevladovalo mnenje, da se pod trenutnimi razmerami ne da izkoristiti toliko, kot prispevajo krajani določenega okoliša, je dejal. »Od vseh novoustanovljenih občin do sedaj še ni bilo zahteve po ukinitvi občine ali združitvi. S tem dobimo jasno sliko, da so samostojne občine dosegle drugačno politiko in so se tako s svojo 'majhnostjo' lažje približale krajanom. Tudi sami želimo biti čim bolj racionalni in se približati krajanom ter prisluhniti njihovim željam. Tako bomo večino financ poskušali uporabiti za krajane in s tem izboljšati njihovo bivanje v našem okolišu. Predvidevamo, da bi za samo funkcioniranje nove občine potrebovali podobna sredstva kot sosednje občine. Torej nam bo za projekte ostalo več, kot smo dobili do sedaj, ko smo dobili velikokrat samo drobtinice,« je povedal.

»Vedno smo za združevanje, ne razdruževanje,« pa na odcepitvene težnje severnega dela Kranja odgovarja kranjski župan Matjaž Rakovec. »Lokalna samouprava se razvija v smeri povezovanja, in ne delitve občin na še manjše dele. Iz Evropske unije prejemamo jasne znake, da bomo lažje kandidirali za nepovratna sredstva s projekti, ki zastopajo večja območja. Razvite demokracije evropskih držav že imajo dobre izkušnje z združevanjem in racionalizacijo upravnih aparatov. Tudi v Sloveniji že imamo izkušnje z opravljanjem posameznih nalog v skupnih občinskih upravah, v Kranju v medobčinskem inšpektoratu in redarstvu ter skupni revizijski službi. Prav tako ne gre pozabiti na področja komunale, gasilske službe, kulturnih ustanov, večjih športnih objektov, kjer je že sedaj potrebno medobčinsko sodelovanje z manjšimi sosednjimi občinami. Perspektiva je zagotovo prej v povezovanju na ravni regij kot drobljenje sedanjih občin,« je poudaril.

Krajevnim skupnostim vrniti odvzeto avtonomijo

Na Mestni občini Kranj (MOK) pravijo, da se majhne občine, nastale v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, danes soočajo s pomanjkanjem kadra, pomanjkanjem denarja za velike projekte, manjšim sofinanciranjem, previsoko zadolženostjo. Sodelovanje z večjimi občinami je zato vse bolj nujno in v korist racionalizaciji stroškov, ugotavljajo. »Tudi Ministrstvo za javno upravo je v odzivu na pobudo, da bi se občine z manj kot 10.000 prebivalci ukinile, med drugim zapisalo, da Vlada Republike Slovenije nasprotuje ustanavljanju novih občin,« poudarjajo. Kot opozarjajo, je osnovna moč MOK v številu njenih prebivalcev in s tem politična moč v Ljubljani. »To, da je MOK tretja največja občina v Sloveniji, ima pomembno veljavo. Če se prebivalstvo zmanjša, bo vpliv Kranja zelo padel, na voljo bo manj državnih in evropskih sredstev, drastično manjša bo tudi teža besede MOK na ministrstvih. S tem bomo vsi prikrajšani,« opozarjajo.

»Prepričan sem, da lahko uspešno rešimo potrebe in uresničimo razvojne cilje prav vsake krajevne skupnosti. To smo imeli v mislih, ko smo v program dela med cilje zapisali, da so krajevne skupnosti srca občine ter da bomo vsem 26 krajevnim skupnostim povrnili odvzeto soupravljanje in avtonomijo ter jih obravnavali kot enakovredne partnerje pri načrtovanju razvoja mestne občine. Temu bomo sledili tudi z vzpostavitvijo participativnega dela proračuna za projekte na podlagi njihovih dolgoročnih načrtov,« še poudarja župan Matjaž Rakovec, ki je pred časom tudi opozoril, da bi bila morebitna nova občina Kokrica - Predoslje že ob nastanku tretja najbolj zadolžena občina v Sloveniji, ker bi morala prevzeti kredit in MOK-u vrniti lastna vložena sredstva za izvedbo projekta Gorki 2. To bi zadolženost na prebivalca nove občine povečalo na 1148 evrov, so izračunali na MOK-u.

»Župan skuša z izjavo, koliko kredita bomo prevzeli, prestrašiti prebivalce, da bi na referendumu glasovali proti odcepitvi od matične občine. Mi bomo izhajali z izhodišča, da nam mora občina za čas od leta 1997, ko so se občine v veliki meri odcepile, vrniti najmanj polovico zneska za povprečnino, to je 70 milijonov evrov. Z drugimi besedami, da bi nam občina morala vrniti 5900 evrov na prebivalca, kredit pa ostane občini. Vsekakor pogajanje o nasledstvu ni enostavno, breme nedogovora pa je na matični občini,« odgovarja mestna svetnica in pobudnica odcepitve Barbara Gunčar. »Bolj nas zasmehujejo, bolj smo prepričani o svojem prav,« je pristavila.