Mavrični bojevniki (1)

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: GG Plus / nedelja, 30. oktober 2022 / 07:11

Mavrični bojevniki se imenuje zavod za pomoč mladim z motnjo ADHD (motnja pozornosti in hiperaktivnost). Promovirajo zdrav način življenja in razmišljanja otrok, mladih in odraslih. Svoje delovanje so na posvetu Za boljšo prihodnost otrok predstavili tudi v državnem zboru.

Predstavnik društva Dejan Sotirov je uvodoma povedal nekaj besed o ADHD, motnji pozornosti in hiperaktivnosti, s katero se srečujemo vse pogosteje. »V družbi te otroke hitro opazimo. Živahno skačejo okoli, so nemirni, veliko govorijo, so nepozorni ... Na drugi strani so to otroci, ki so zvedavi, jih zanima veliko stvari, so empatični, pogumni, celo sposobni hiperfokusa, ko jih nekaj pritegne. Ti otroci hodijo po tanki črti življenja, spremlja jih stigma, kljub temu da nevroznanost dokazuje nevrofiziološke spremembe v možganih. So nevzgojeni, razvejeni, pa vendarle izstopajo s svojo karizmo. Po drugi strani so to tisti, ki so si upali odkrivati najbolj skrite kotičke sveta, ki so uspešni v različnih poklicih, gospodarstvu, športu, humanitarnosti. Težko se osredotočijo zgolj na eno stvar v življenju. Pa je to zares narobe, če te zanima več stvari hkrati?« se sprašuje. Poudarja, da je ADHD najhitreje rastoča diagnoza modernega sveta. »V osmih letih smo zabeležili 46-odstoten porast. V Sloveniji imamo od pet do osem odstotkov otrok z diagnozo ADHD. To pomeni v povprečju dva otroka na slovenski razred.«

In pri teh številkah so Mavrični bojevniki edina nevladna organizacija na področju obravnave ADHD, ki ima tako veliki obseg, izkušnje, znanje in bazo. »To, da smo edini, ki obravnavamo tako obsežno tematiko, je problem. Letos delujemo deseto leto, programe izvajajo prostovoljci. ADHD vpliva na celotno okolje otroka, na celotno družbo, posledično na stroške. Vpliva na družino, šolo, na otrokov prosti čas, na zdravje, tako telesno kot duševno. V veliki meri so prisotne komorbidne motnje, 25 odstotkov jih ima prisotne osebnostne motnje, 54 odstotkov anksiozne motnje in depresijo. Prisotna je samomorilnost. Osemnajst odstotkov staršev z otrokom z ADHD se loči. Pomembna sta proces in zgodnje spremljanje otroka, in ne zgolj otroka, celotnega sistema. ADHD vpliva na celoten segment stroke oziroma celotna stroka se po pomoč obrača k nam: vzgojno-varstveni zavodi, centri za socialo delo, šole, fakultete, starši. Na taborih in drugih programih so pri nas prisotni študentje, ki izvajajo obvezno šolsko prakso. Smo študijska baza mnogim raziskovalcem. Tabor se napolni v tridesetih minutah. Potrebujemo sistemske rešitve, povezovanje različnih služb, strokovnjakov, države, nevladnih organizacij, spletno stran, stičišče, profesionalizacijo nevladnih organizacij, financiranje, redne in dosegljive programe,« je opozoril Sotirov.

Zaključil je z omembo aktualne tematike z drugega področja. »Danes je veliko govora o energiji, pa vprašam, zakaj bi se potem bali presežka energije, ki jo imajo osebe z ADHD? Osebno me bolj skrbita apatija in nezainteresiranost, ki ju opažam pri svojem delu danes z mladimi. Otroci z ADHD so resnično izjemni, kot je izjemna naša skupna prihodnost. Učimo in se učimo. Naša pot je naš cilj.«

(Se nadaljuje)