Šport ji je prinesel možnosti za študij

Če ne bi bila odlična atletinja, je na enem od tekmovanj v Italiji ne bi opazil ameriški trener z univerze v New Orleansu in Trina Praprotnik Malej bi študentska leta verjetno preživela razpeta med Mojstrano in Ljubljano. A se je vse obrnilo drugače in danes je študentka tretjega letnika psihologije na univerzi Tulane v glavnem mestu ameriške zvezne države Louisiane.

Trina Praprotnik Malej, 22-letna Mojstrančanka, že tretje leto živi in študira v ZDA, na univerzi Tulane v New Orleansu. Mladi atletinji, maturantki Gimnazije Jesenice, se je veliki življenjski preobrat zgodil po uvrstitvi na evropsko prvenstvo U20 v Grossetu v Italjii. Tam jo je opazil trener z njene zdajšnje univerze in ji ponudil mesto v svoji ekipi. Pred tem, pravi, o možnosti študija v tujini niti razmišljala ni. Prepričana je bila, da bo naslednjih nekaj let preživela kot študentka medicine ali psihologije v Ljubljani. A ko se je malo bolj pozanimala o možnostih na univerzi, kamor so jo vabili, je ugotovila, da bo v Ameriki precej lažje kot doma usklajevala študij in šport. Na podlagi športnih dosežkov in rezultatov sprejemnih izpitov so ji ponudili polno štipendijo; izbrala je dva vzporedna programa, psihologijo ter zdravje in velnes.

Topel sprejem

Pravi, da so jo ob prihodu v ZDA toplo sprejeli in jih pomagali pri prilagajanju na za ameriške razmere sicer manjši univerzi, v katero je vključenih okoli osem tisoč študentov. Gre za zasebno univerzo z dokaj visoko šolnino, a je med njimi kar nekaj takšnih študentov, ki imajo tako kot Trina športno ali akademsko štipendijo, kar pomeni, da ji niti za študij niti za bivanje v univerzitetnem kampusu ni treba plačevati.

»Kar je posebej dobro na ameriških univerzah, je to, da ni treba takoj specializirati smeri študija; v začetku lahko izbereš več različnih predmetov in se kasneje odločiš za tisto, kar ti je najbližje. Športniki imajo pri izbiri predmetov za naslednji semester prioriteto pred drugimi študenti, tako da lahko izberejo časovne termine, ki se ne križajo z atletskimi obveznostmi,« pojasni Trina.

Treningu nameni po nekaj ur dnevno in čeprav je na univerzi s športno štipendijo, rezultati na tekmovanjih ne vplivajo na akademski uspeh. Je pa res, pravi, da si študent z njimi lahko zagotovi boljšo štipendijo ali celo prestop na univerze z boljšim športnim programom. Trini gre dobro na obeh področjih: izpite redno opravlja z najboljšimi ocenami in tudi z rezultati na tekmovanjih je zadovoljna. Najboljša lanska rezultata sta bila troskok z 12,95 metra na tekmovanju na univerzi Texas Tech in 5,86 metra v skoku v daljino v Birminghamu v Alabami; oba sta bila tudi njena osebna rekorda.

Študij v času epidemije

Tudi življenje v New Orleansu je zaznamovala epidemija. »Študij se je sredi spomladanskega semestra prestavil na splet, jesenski semester pa se je že začel z opcijo spremljanja predavanj v živo ali v celoti po spletu. Profesorji so temu primerno prilagodili učne medije in nadzorovanje ocenjevanj. Študenti smo se sprva testirali enkrat tedensko, ko je bilo zaznati porast v primerih, celo dvakrat, športniki pa kar trikrat tedensko. V New Orleansu je županja, ko je bilo najhuje, omejila zadrževanje v skupinah, kapacitete storitvenih dejavnosti, zaprla športne objekte … Trenutno je sicer vse odprto, univerza pa je že začela distribucijo cepiva, najprej za zaposlene in nato za študente.«

Raznoliko mesto

Trini, ki prihaja iz majhne Mojstrane, del mladosti pa je preživela tudi pri babici in dedku v Radovljici, kjer je trenirala v tamkajšnjem atletskem klubu, je tudi veliko mesto zelo všeč. »New Orleans je zelo raznoliko mesto, od bogatih četrti do nevarnih predelov, polnih kriminala. Znano je po svojem pestrem kulturnem življenju, predvsem v času karnevala Mardi Gras, ki ima dolgoletno tradicijo. Eden lepših predelov je tako imenovana francoska četrt, ki je ohranila starinsko podobo, zdaj pa v njej prevladujejo trgovinice, kavarne in ulični umetniki. Prebivalci so veliki ljubitelji ameriškega nogometa (New Orleans Saints) in košarke (New Orleans Pelicans); svojo naklonjenost in pripadnost jim ljudje kažejo z nošenjem oblačil svojih ekip.

Nevarne soseske, prijazni ljudje

Sicer pa so ljudje zelo odprti in prijateljsko naravnani, še pove. »Pripravljeni so priskočiti na pomoč, tudi ko te skoraj ne poznajo, načnejo debato s teboj, ko si v trgovinah ... Kar nekaj kolegic z univerze in iz atletske ekipe me je povabilo domov za praznike, tudi če si nismo tako blizu – to bi doma storili le najboljši prijatelji. Se pa počutim manj varno, ko hodim naokoli sama, predvsem ponoči, saj je kriminala dosti več kot doma.«

In ko je govora o domu, ki ga zaradi epidemije ni obiskala že več kot leto in pol, na vprašanje o tem, kaj poleg družine in prijateljev najbolj pogreša, odgovori, da predvsem domačo hrano in pogled na gore, New Orleans je na namreč na določenih predelih celo na negativni nadmorski višini, najbližji hribi pa so šele v sosednjih državah.