Vse več duševnih težav in stisk

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Kranj / / 09:38

Dijaki Gimnazije Kranj so v januarju prvič pripravili Dan ZaMe, namen katerega je bilo ozavestiti dijake o pomenu mentalnega zdravja in zmanjšati družbeno stigmo okrog tega.

Kranj – V decembru so v dijaški skupnosti Gimnazije Kranj zaznali izrazito poslabšanje mentalnega zdravja dijakov, zato so se na pobudo predsednika dijaške skupnosti Vita Krajnika odločili organizirati dan alternativnega pouka. S pomočjo profesoric in socialnih delavk so k sodelovanju povabili priznane strokovnjake s tega področja ter pripravili vrsto predavanj in delavnic na temo duševnih težav in stisk, s katerimi se dijaki srečujejo v času epidemije. Tako so želeli priskočiti na pomoč vsem dijakom, ki se ta čas soočajo z depresijo, anksioznostjo in podobnimi težavami kot posledicami epidemije. Veseli jih, da so njihovemu zgledu pripravljene slediti tudi druge šole.

K organizaciji dneva za mentalno zdravje je Vita Krajnika spodbudil podatek, da so že v času spomladanskega dela epidemije pri enem od šestih dijakov zaznali poslabšanje mentalnega zdravja, v času jesenskega oziroma zimskega dela epidemije pa je ta številka še poskočila, tako da se je s slabšim mentalnim zdravjem spopadal eden od treh dijakov. »Od svetovalnih delavk na naši šoli smo obenem izvedeli, da narašča število klicev dijakov in njihovih staršev, kar kaže, da se s tem spopadajo tudi dijaki naše šole.« Dijakinja tretjega letnika Anja Demšar je pojasnila, da so predavanja in delavnice, ki so jih pripravili, naletela na izjemen odziv tako pri dijakih kot profesorjih. Po besedah Vita Krajnika pa že dobivajo odzive tudi iz drugih šol, ki razmišljajo o podobnih projektih, na kar so izredno ponosni, saj je bil to tudi eden od njihovih ciljev. Mladi so se namreč ta čas znašli v zelo težkih razmerah, kjer je skoraj vse podrejeno zgolj šoli. Ločnica med šolskim delom in prostim časom je vse bolj zabrisana, ugotavlja dijakinja Katarina Sekne. »Prej sta bila najmanj dva svetova, šola in dom, zdaj pa je vse povezano, težko se je odmakniti in si vzeti dve uri zase. Tudi če ugasneš računalnik, te opozorila na telefonu opominjajo na sporočila profesorjev, ki prihajajo,« je poudarila in dodala, da jim včasih zmanjka celo energije, da bi se pred vsem tem umaknili ven v naravo, kjer se še edino lahko povsem sprostijo in pozabijo na šolo. Vito Krajnik je poudaril še stiske letošnjih četrtošolcev glede mature, saj meni, da pri pripravi prilagoditev na letošnji maturi niso upoštevali, da bodo šole ostale zaprte toliko časa. »Občutek imamo, da smo povsem prepuščeni sami sebi.« Anja Demšar ob tem opaža, da vse večja težava postaja motivacija za šolsko delo, saj je treba biti izredno samodiscipliniran. Poudarila je še pomanjkanje socialnega stika. »Šola je pomembna tudi z vidika socializacije – tudi to je nujno za naš razvoj, ne samo matematika.« Srečanja na Zoomu ne morejo nadomestiti osebnega stika. »Pa tudi – komu se po celem dnevu pouka po računalniku ljubi še eno uro gledati v ekran,« se sprašuje.

Vsi trije sogovorniki so zato prepričani, da bi se šole morale čim prej odpreti. »Starejši bi morali pomisliti, da smo mladi vendarle njihova prihodnost. A če bodo mentalne stiske naraščale, od mladih ne bodo imeli nič,« je opozoril Vito Krajnik, ki je prepričan, da se bo šele po vrnitvi v šole v pravi meri pokazalo, kakšno »ceno« so mladi dejansko plačali v tej epidemiji. Tudi zato so pripravili projekt Dan ZaMe, je poudarila Anja Demšar. »Če nam nihče drug ne pomaga, si bomo pa sami.« Katarina Sekne upa, da so na ta način komu pomagali prepoznati znake duševnih stisk ali pri sebi ali pri kom drugem in bodo vedeli, kako naj se v takem primeru odzovejo. Predvsem pa si želijo, da duševne težave ne bi bile več povezane s stigmo.