Cerkev kulturni spomenik

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Kranj / sreda, 3. februar 2021 / 10:43

Uvrstitev kranjske gotske župnijske cerkve svetega Kancijana in tovarišev mučencev za kulturni spomenik državnega pomena bo vplivala na ugled, prepoznavnost in privlačnost starega mestnega jedra. Na mesto bo mogoče kmalu pogledati tudi iz zvonika.

Kranj – Konec januarja je slovenska vlada sprejela odlok, s katerim je župnijsko cerkev svetega Kancijana in tovarišev mučencev uvrstila med kulturne spomenike državnega pomena. Pobudo za to priznanje kranjski poznogotski dvoranski cerkvi iz 15. stoletja, ki je primerljiva s sočasnimi cerkvami v Srednji Evropi, je dala Župnija Kranj. Zavod za varstvo kulturne dediščine Kranj je dal pozitivno mnenje, z njim pa je soglašalo tudi ministrstvo za kulturo.

Kranjska župnijska cerkev je izjemna. Zgrajena je na mestu zgodnje krščanske cerkve iz 6. stoletja in predromanske cerkve iz 10. stoletja. Njena lokacija in oblika sta vplivali na nastajanje mestnega jedra. Z nad šestdeset metrov visokim zvonikom dominira v veduti Kranja in njegove okolice. Ohranila je vse značilnosti žlahtnega, evropsko pomembnega dvoranskega gotskega prostora s prizidanim prezbiterijem. Dopolnjujejo jo klesani okrasi iz obdobja njene postavitve, zlasti relief Molitve na Oljski gori v luneti vzhodnega portala in nagrobnik župnika Kolomana. Njena arhitekturna zasnova vključuje značilni zvezdasti obok in figuralne sklepnike, delo Mojstra kranjskega ladijskega oboka. Bila je tudi izhodišče za postavljanje podobnih poznogotskih dvoranskih arhitektur in njihovih okrasov na Gorenjskem, na primer v Radovljici in v Škofji Loki, na Notranjskem in v Beneški Sloveniji vse do 16. stoletja. Stilno izhaja cerkev svetega Kancijana delno iz južnonemškega arhitekturnega okolja s konca 14. in z začetka 15. stoletja ter iz delavniške tradicije nemškega stavbenika in kiparja Petra Parlerja in njegovih naslednikov, ki so okoli leta 1400 zgradili tudi romarsko cerkev na Ptujski Gori. Nekaj posebnega sta tudi gotska poslikava na ladijskem oboku, delo nasledstva Žirovniškega mojstra, in oprema iz 19. in 20. stoletja, umetnine uglednih obrtnikov, slikarjev in vrhunskih stvariteljev, kot so arhitekt Ivan Vurnik, kiparja France Gorše in Francesco Robba in slikar Stane Kregar.

Kranj ponosno in odgovorno sprejema obveznosti, ki jih prinaša nov položaj župnijske cerkve. Vladni odlok predpisuje režim ohranjanja cerkve, dostop javnosti in strokovno varstvo, za kar bo odgovoren Gorenjski muzej.

»Razglasitev cerkve za kulturni spomenik državnega pomena je priznanje in zahvala vsem župljanom, meščanom in dobrotnikom, ki so pomagali in sodelujejo pri skrbnem vzdrževanju te starodavne in mogočne mestne gotske cerkve,« je povedal kranjski župnik dr. Andrej Naglič. »Pozitivno bo vplivala na ugled, prepoznavnost in privlačnost starega mestnega jedra, kar je pomembno za bivanje kot tudi za turistične dejavnosti. Zaživeli bodo nekateri novi projekti za obiskovalce mesta, kot so odprtje razgledne ploščadi na zvoniku in ureditev kanjona Kokre. Cerkev svetega Kancijana bo tako vključena v kulturni utrip mesta. Njen status prinaša tudi prednost pri dodeljevanju javnih sredstev za vzdrževanje.«

»Vedno znova dobivamo potrditve, kako kulturno in zgodovinsko bogat je Kranj. Najbolj sveža med njimi je razglasitev cerkve svetega Kancijana za kulturni spomenik državnega pomena. Navdušen sem nad tem, da se bo mogoče povzpeti na zvonik, kar je dodana vrednost za domačine in za obiskovalce. Prvi bodo lahko s ptičje perspektive na povsem drugačen način doživeli svoje mesto. Popestritev bo tudi za turiste, ki jim bomo ob koncu epidemije tudi z zvonika približali lepote mesta na skali. Ob tej priložnosti se zahvaljujem župniku dr. Andreju Nagliču za njegov prispevek,« je zapisal župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec.

In še misel Klemena Malovrha, direktorja Zavoda za turizem in kulturo Kranj. »Ponosni smo, da lahko sodelujemo pri projektu odpiranja zvonika za javnost. Že vrsto let si ogledujem in občudujem mogočni zvonik in od nekdaj sem si želel ogledati Kranj od zgoraj. Sem med srečneži, ki sem to že doživel, in komaj čakam, da razgled ponudimo tudi javnosti.«