S črno barvo premazan slovenski napis za dvojezično občino Dobrla vas v Podjuni / Foto: Urad koroške deželne vlade

Premazali dvojezične napise

Župan dvojezične občine Globasnica Bernard Sadovnik je predlagal nagrado za vsakogar, ki bo posredoval informacije o storilcih. On sam je prispeval tristo evrov in pozval lokalne politike, naj s svojim prispevkom povišajo nagrado.

Moja domneva, da so se sicer redkejši nasprotniki sožitja med nemško in slovensko govorečimi na Koroškem in uresničevanja z državnimi in mednarodnimi dokumenti zagotovljenih pravic slovensko govorečega in razmišljajočega življa potuhnili, se je v preteklem tednu – žal – uresničila. Po daljšem obdobju miru, še posebej lani, ko je Koroška praznovala 100. obletnico plebiscita in v praznovanje vključila tudi Slovence in slovenščino, so se znova pojavili znaki mednacionalnega zaostrovanja. Župan na jugovzhodu celovškega polja ležeče občine Grabštajn (Grafenstein) je brez razumnih razlogov predlagal izločitev občine iz območja dvojezičnega pouka. Posamezni glasovi dvoma o ustavno zagotovljenih pravicah Slovencev so se začeli pojavljati tudi v nekaterih drugih sredinah, kar bi še lahko vzeli za neko normalnost, saj imamo ljudje o eni stvari lahko različna mnenja. Huje pa je, če se nestrpnost do drugačnega začne izražati na grob, primitiven in javno viden način – na primer s poškodovanjem krajevnih tabel z nemškimi in slovenskimi imeni, postavljenimi po letu 2011. Anonimna »mazaška junaštva« so bila na Koroškem vedno opozorilo, da nekaterim v koroški deželi ni do miru in spoštovanja narodnostne in jezikovne različnosti. Od mazanja napisov do podiranja tabel, kakršno se je dogajalo po letu 1970, je lahko le majhen korak. S črno barvo so neznani storilci – koroška policija storilcev običajno ne odkrije – najprej packali po dvojezičnih krajevnih napisih v občini Pliberk, v noči s sobote na nedeljo pa še po šestih tablah v občini Dobrla vas.

Dejanje, ki ga je poleg slovenskih organizacij na Koroškem, slovenskega ministrstva za zunanje zadeve v Ljubljani in slovenskega veleposlaništva na Dunaju obsodil tudi koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser, ima dve razlagi. Prva je ta, da so se nad table spravili ljudje, ki nasploh nasprotujejo uresničevanju pravic Slovencev na Koroškem in nadaljnji »slovenizaciji« dežele s postavljanjem novih dvojezičnih tabel, kar memorandum iz leta 2011 omogoča, in uveljavljanju slovenščine v javnosti. Druga pa stoji na predpostavki, da so sistematične in dobro organizirane mazaške akcije le v funkciji bližajočih se volitev občinskih svetnikov in županov, ki bodo 28. februarja, in na katerih imajo slovenske liste močne kandidate. Obe sta škodljivi, saj vsaka na svoj način rine Slovence in slovenščino iz javnosti. Odklonilen odnos koroške javnosti do teh dejanj in zagotovilo deželne vlade, da bo še naprej gradila na zaupanju in sožitju temelječo družbo, je dober obet. Seveda pa Slovenci na Koroškem in mi, v Sloveniji, upamo, da bo policija storilce odkrila in kaznovala za očitna kazniva dejanja.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / sreda, 1. februar 2023 / 18:11

Potrdili proračuna za leti 2023 in 2024

Pred prvo letošnjo redno sejo občinskega sveta se je pred Upravno enoto zbralo nekaj predstavnikov civilne iniciative Varuhi Sore, ki so zahtevali umik točke o javni koristi poplavne zaščite.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sreda, 1. februar 2012 / 07:00

Nostalgija iz Prešernovih časov

Z današnjim odprtjem razstave Kranjske gostilne v Prešernovem času se bodo v Kranju začele prireditve ob letošnjem kulturnem prazniku, katerih vrhunec bo Prešernov smenj.

Zanimivosti / sreda, 1. februar 2012 / 07:00

Priznanja za vztrajne pohodnike

Turistično društvo Šenčur je prvič podelilo priznanja pohodnikom, ki so lani vsaj petnajstkrat obiskali Apnišče, najvišji vrh v šenčurski občini.

GG Plus / sreda, 1. februar 2012 / 07:00

Prešeren na Koroškem

Prešeren se je rodil pod Karavankami. Močno pa je bil povezan tudi z deželo in ljudmi na oni strani teh gora, s Koroško in Korošci. V Celovcu je maja 1832 opravil sodni izpit, po koroških župnijah je...

GG Plus / sreda, 1. februar 2012 / 07:00

Kaj je pri Prešernu gorenjskega?

Ste se kdaj vprašali, kaj je pri Prešernu najbolj gorenjskega? Njegov rod in rojstvo, pa kraj rojstva in otroštva ... V njegovih pesmih lahko najdemo tudi številne nam in njemu domače gorenjske besede...

Kronika / sreda, 1. februar 2012 / 07:00

Namesto pomoči globa in točke

Pri prometnih nesrečah prve kategorije zaradi poškodovanega vozila ni treba na policijo.