Nina Krajnik je predsednica Slovenskega društva za lacanovsko psihoanalizo, članica Svetovne psihoanalitične zveze in urednica revije Objekt želje in knjižne zbirke Juno. / Foto: Matej Pušnik

Pandemija pokazala, da se nihče ne reši sam

Psihoanaliza, natančneje klinična praksa in povezave zlasti s filozofijo in književnostjo, je področje dela, ki se mu posveča filozofinja in psihoanalitičarka Nina Krajnik. Želja po teh znanjih jo je iz domače Škofje Loke vodila v različne države sveta, kjer je delovala deset let.

Najprej jo je vodila v Francijo, kjer je študirala, zatem pa v Avstralijo, Novo Zelandijo, Indonezijo in Južni Pacifik. V središču njene doktorske disertacije je bilo vprašanje razmerja med psihoanalizo in znanostjo v njunem odnosu do subjekta. »Tema je danes aktualna zaradi porasta metod, ki osrednje vloge ne dajejo specifičnosti vsakogar. Namesto tega temeljijo na meritvah in shematizaciji, s čimer vzpostavljajo podrejanje normativom, ki so v prvi vrsti politični in ekonomski,« je dejala in nadaljevala: »Človek pri tem ni nič drugega kot objekt oziroma številka, saj naj bi bili normativi enaki za vse. Psihoanaliza pa nasprotno stoji na braniku unikatnosti vsakogar, kar je njeno poslanstvo. Razumeti razmerja med temi metodami zdravljenja je zato pomembno etično vprašanje.«

Po vrnitvi v Evropo je bila raziskovalka v Centru Jamesa Joycea v Švici, hkrati pa je sodelovala v humanitarnih projektih v Afriki in Aziji. Trenutno živi v Beogradu, a se redno vrača v Moravče, kjer organizira cikluse seminarjev. Krajnikova je tudi ustanoviteljica gibanja Lakan Balkan. »Gre za gibanje, s katerim se lacanovska psihoanaliza začenja na prostoru Zahodnega Balkana, kjer do leta 2019 ni bila prisotna. Cilj je, da možnost analize odpre v Srbiji, BiH, Severni Makedoniji, Črni gori, na Hrvaškem in Kosovu. To je prostor, ki ga navkljub konfliktom povezujejo številne vezi, ki niso brez posledic za vprašanja, vezana na tranzicijsko obdobje in vojne travme,« je pojasnila sogovornica, ki nudi psihoanalizo v več jezikih – tudi v angleškem, francoskem, španskem, hrvaškem in srbskem. Lacanovska psihoanaliza se je po njenih besedah v Sloveniji začela šele leta 2015. »To dejstvo dovolj očitno nakazuje na neki problem, ki ga je slovenski prostor dolgo imel v odnosu do resnice vsakega posameznika; ali še drugače, do pravice do resnice. Lacanovo ime je sicer bilo prisotno, a je bilo vezano na njegovo teorijo, zaradi česar se je pojavilo prepričanje, da gre za filozofsko smer. Pojem teoretske psihoanalize je služil drugačnim ciljem od psihoanalitičnih, konkretno vzpostavljanju družbeno-političnega statusa quo. Medtem pa učinki psihoanalize kot take niso bili v ospredju,« je dejala in nam še zaupala, da trenutno vzpostavlja projekt, ki nosi ime Filozofijo v vrtce!, s čimer želi pokazati, da si že otroci postavljajo filozofska vprašanja.

Na vprašanje, kako bi z vidika psihoanalize opredelila stanje v zvezi s pandemijo covida-19, pa Krajnikova odgovarja: »Učinki pandemije nikoli niso enaki za vse. Vsakdo najde način, kako reagira na izkušnjo, ki je to, kar je bilo prej samoumevno, postavila pod vprašaj. Za nekatere spričo bolezni ali izgube travmatično, za druge samo neobičajno. V zvezi s tem lahko zaznamo neskončne načine reakcij, kot so fobija, tesnoba, strah, samota. Ne moremo spregledati, da se je izolacija nekaterim idealno umestila v njihovo predstavo o življenju, medtem ko drugim ne.« Sogovornica poudarja, da je pandemija zagotovo spremenila način, ki vzpostavi naš odnos do drugega, ki ni samo mesto vezi, temveč potencialnega rizika. A dejanski problem vidi drugje. »Problem namreč ni zapreti se v svoj prostor. Problem nastopi, ko postanemo nedovzetni za svoje želje in nesolidarni do drugih. Ne nazadnje nam je pandemija pokazala, da se nihče ne reši sam, kar pa lahko odpira svež prostor, da na novo postavimo medsebojne vezi, svoje življenje naredimo drugačno in s tem aktiviramo nove sile za tedaj, ko se bo svet ponovno odprl,« je sklenila.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 18. november 2014 / 07:00

Gorenjski glas, št. 92

Gorenjski glas, 18. november 2014, št. 92

Objavljeno na isti dan


Nasveti / ponedeljek, 17. januar 2022 / 23:52

Pot do najine sreče

Poročimo se z upanjem, da bomo srečni. No, v času zaljubljenosti to niti ni kakšen poseben cilj, saj je vsak trenutek z ljubljeno osebo čaroben. Čudno, kako nato narava obrne svojo logiko....

Nasveti / ponedeljek, 17. januar 2022 / 23:52

Električno kolo

Moja največja pridobitev, novost, veselje in navdušenje, ki sem ga začela uporabljati v letu 2021, je električno kolo. Takoj moram povedati, da še vedno uporabljam tudi navadno kolo. Naš d...

GG Plus / ponedeljek, 17. januar 2022 / 23:52

Prestižna izdaja Stati inu obstati

Dr. Kozma Ahačič je avtor nedavno izdane izvirne bibliofilske izdaje Stati inu obstati, v katero je zajel vlogo, pomen in zanimivosti prvih petdesetih slovenskih knjig, ki so nas postavile in oblikova...

Kronika / ponedeljek, 17. januar 2022 / 23:51

Pomagata na smučišču

Kranjska Gora – Na smučišču v Kranjski Gori lahko te dni naletite na hrvaškega policista. Začudenje ni potrebno, saj gre za tradicionalno sodelovanje slovenskih in hrvaških policistov. Hrvaški med...

Kronika / ponedeljek, 17. januar 2022 / 23:51

Na Dovški Babi iskali turnega smučarja

Mojstrana – Gorski reševalci iz Mojstrane so v torek dopoldan na območju Dovške Babe iskali turnega smučarja, ki naj bi se izgubil. Ko so ga našli, so izvedeli, da je imel težave z opremo, zato se...