Po vaseh se bolj poznajo po hišnih imenih kot priimkih

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: Gorenjska / ponedeljek, 18. januar 2021 / 07:54

Z značilnimi glinenimi tablicami s hišnim imenom je označenih že sedem tisoč hiš na Gorenjskem in širše. Raba hišnih imen je bila nedavno vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine.

Jesenice – »Hišna imena se ohranjajo ne glede na to, ali hiša zamenja lastnika, vlečejo se skozi generacije in pogosto stoletja. So pomemben identifikacijski element in po vaseh se ljudje poznajo bolj po hišnih imenih kot po priimkih,« pravi Klemen Klinar, vodja projekta zbiranja hišnih imen pri Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske. Mladi domačin iz Plavškega Rovta, po domače Šimnovčev, se je pred skoraj enajstimi leti še kot študent (doštudiral je geografijo in gozdarstvo) zagnano lotil zbiranja domačih hišnih imen. Najprej samo v jeseniški občini, kasneje, ko se je zaposlil na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske, pa je skupaj s sodelavci začel zbirati stara hišna imena tudi v ostalih občinah Gorenjske. Kot pravi, to počne še danes z dušo in srcem, in kot priznava, ko začne govoriti o hišnih imenih, se le težko ustavi ...

Zbranih več kot 12 tisoč hišnih imen

Od leta 2009 do danes se je v projekt vključilo že 22 občin, ne le na Gorenjskem, temveč tudi v osrednjeslovenski regiji. Doslej so zbrali 12.100 hišnih imen, značilno glineno tablico pa je na domačijo namestilo sedem tisoč lastnikov. Po Klinarjevih besedah morajo pri označitvi vselej dobiti soglasje lastnika; da bodo na ta način označili hišo, se odloči okrog dve tretjini vseh. Kot ugotavlja Klinar, je projekt med prebivalci zelo priljubljen, v njem je doslej s poznavanjem hišnih imen v svojem kraju sodelovalo kar 1200 domačinov.

»Iz splošnega občutka, da so hišna imena povezana z nekoč manj vrednim kmečkim slojem, smo prišli do tega, da ljudje v hišnih imenih čutijo ponos in pripadnost kraju ter svojim koreninam,« ugotavlja Klinar. A ker se z umiranjem starejših prebivalcev tudi poznavanje hišnih imen pozablja, je zelo pomembno, da se ta znanja prenašajo tudi na mlajše generacije. Zato v projekt vključujejo tudi otroke, ki pri starih starših, sosedih poizvedujejo o hišnih imenih, jih zapisujejo in zbirajo.

»V Gorjah so si otroci v šoli začeli dajati vzdevke po hišnih imenih in učiteljica je pripovedovala, kako nesrečni so bili tisti učenci iz novejših hiš, ki si niso mogli nadeti vzdevka po hišnem imenu,« je povedal Klinar.

Doslej so izdali tudi 47 knjižic, v katerih so zbrana vsa hišna imena za posamezno območje, vsebina pa je obogatena tudi z zgodbami, povezanimi s hišnimi imeni, s starimi fotografijami domačij in razglednicami krajev.

Vpis v register nesnovne dediščine

Prav zato, da bi se tradicija hišnih imen ohranila, so pred leti predlagali vpis rabe hišnih imen v Register nesnovne kulturne dediščine. To jim je lani jeseni tudi uspelo, na kar so posebej ponosni. »To je res pomemben mejnik, vpis daje pomen in težo našemu delu. Resda nismo edini v državi, ki zbiramo hišna imena, smo pa v slovenskem merilu pokrili največje območje. Na eni strani smo strokovni, sodelujemo s strokovnimi institucijami, po drugi strani pa v projekt vključujemo domačine,« je poudaril Klinar in dodal, da so vzpostavili tudi čezmejno sodelovanje na avstrijskem Koroškem, zaradi česar so bili lani izbrani tudi med primere dobrih praks ohranjanja kulturne dediščine EU.