Novela zakona o žičniških napravah

V veljavo stopa novela zakona o žičniških napravah, ki uvaja tudi možnost vlaganja občin v žičniške naprave, kar je sporno po mnenju Skupnosti občin Slovenije.

Ljubljana – Pred novim letom je državni zbor sprejel predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o žičniških napravah za prevoz oseb. Poleg uskladitve z evropsko zakonodajo, zmanjšanja upravnih bremen za upravljavce žičniških naprav in še nekaterih drugih sprememb je vlada, ki je predlagateljica zakona, z novelacijo želela uvesti tudi možnost sofinanciranja obratovanja, vzdrževanja in gradnje žičniških naprav.

Novela je uvedla možnost sofinanciranja tudi s strani občin, v katerih so smučarske naprave, kar pa je sporno za Skupnost občin Slovenije. Ta je na predlog cerkljanskega župana Franca Čebulja predlagala amandma, s katerim bi bilo občinam dovoljeno sofinancirati obratovanje, vzdrževanje in izgradnjo žičniških naprav le v primeru, da so lastnice oziroma solastnice žičniških sistemov. Amandmaje bil na seji odbora za infrastrukturo zavrnjen, v tretji obravnavi pa vlaganje amandmajev ni več mogoče.

Čebulj, ki sicer ugotavlja, da je aktualna vlada veliko storila za razbremenitev občin, meni, da je zakon neustaven, saj občine za tovrstne investicije nimajo izvirnega dohodka.

Spomnil je tudi na dogajanje pred dobrima dvema letoma, ko je Občina Cerklje od takratnega lastnika družbe Unior želela kupiti smučišče na Krvavcu, pa ji je država to preprečila, saj naj občine ne bi vstopale v lastniške deleže zasebnih družb. »Takrat je bilo to 'bogokletno', zdaj pa naj občina kar finančno vlaga. Občina v tem primeru samo da in nič ne dobi – in to v privatni kapital. Če bodo investirale, naj postanejo tudi solastnice,« je jasen cerkljanski župan, ki dodaja, da s tem zakonom težav slovenskih žičničarjev država ne bo rešila. »Zakon mora biti sistemski in mora področje urejati ne glede na to, kdo je v vladi in kdo je minister, ta zakon pa omogoča vse kaj drugega,« dodaja Čebulj, ki se pri tem nanaša na določbo, ki med drugim predvideva, da pogoje in merila za namene sofinanciranja predpiše minister. Kot pravi cerkljanski župan, je s sprejetjem Občina Cerklje postavljena v neenak položaj v primerjavi z drugimi občinami. Ne izključuje niti izpodbijanja zakona na ustavnem sodišču.

Za pojasnila smo se obrnili na ministrstvo za infrastrukturo, kjer pravijo, da tudi v sosednjih državah tako država kot pokrajine in lokalne skupnosti finančno podpirajo dejavnost obratovanja žičniških naprav in posredno smučišč.

Na ministrstvu so predlagali ukrep sofinanciranja obratovanja in vzdrževanja žičniških naprav po sistemu »de minimis«, torej po pravilih Evropske unije o državnih pomočeh, kar pomeni, da posamezen upravljavec lahko v obdobju treh let prejme največ dvesto tisoč evrov pomoči (zaradi epidemije je ta prag začasno sicer dvignjen na osemsto tisoč evrov). Kot še dodajajo, pa so besedilo zakona uskladili z ministrstvom za finance in zakonodajnopravno službo državnega zbora.

V državnem proračunu za prihodnje leto je sicer za sofinanciranje obratovanja in vzdrževanja žičniških naprav zagotovljenih 1,7 milijona evrov za 63 upravljavcev, ki upravljajo približno dvesto žičniških naprav.