Civilni invalidi so živi opomniki vojn

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Kranj / četrtek, 14. januar 2021 / 13:34

Decembra lani je minilo petdeset let, odkar je bila ustanovljena Zveza civilnih žrtev vojne Slovenije, danes Zveza društev civilnih invalidov vojn. Njeno poslanstvo sta skrb za civilne invalide vojn Slovenije in njihove potrebe ter ozaveščanje o nevarnostih, ki jih še danes predstavljajo neeksplodirana ubojna sredstva.

Kranj – Težnje o varstvu civilnih invalidov vojn pa so še starejše od te organizacije, pobude so nastale že leta 1952, najbolj žive so bile v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, kjer je bilo po vojni kar šestdeset otrok z invalidnostjo zaradi vojne, ki so se poškodovali z opuščenim vojnim materialom. Takrat so se začela prizadevanja za invalidnine in leta 1969 so dosegli prvi zakon, ki je zagotavljal varstvo najtežjim civilnim invalidom vojn. Leto zatem je nastala organizacija, ki od tedaj zastopa interese teh ljudi in vodi razgovore z državnimi organi v nadaljevanju njihovega boja za varstvo civilnih invalidov vojn.

»Naše poslanstvo sta skrb za civilne invalide vojn Slovenije in njihove potrebe ter ozaveščanje o nevarnostih, ki jih še danes predstavljajo neeksplodirana ubojna sredstva (NUS). V tem času ostaja odprto vprašanje usklajevanja pravic po vojni zakonodaji z rastjo standarda v Republiki Sloveniji. Poleg tega smo civilni invalidi vojn, ki smo se ponesrečili z vojnim materialom v času trajanja vojne in v 25 letih po drugi svetovni vojni, najbolj prikrajšani za čas, ko smo postali invalidi, saj nam je država priznala status mnogo kasneje, kot je nastala invalidnost. To pa je bil čas, ko smo bili prepuščeni sami sebi v času socialnega vključevanja in izobraževanja,« pojasnjujejo v Zvezi društev civilnih invalidov vojn. »Kot organizacija družbi sporočamo, da se moramo o žrtvah in škodi na kvaliteti življenja civilnega prebivalstva v zvezi z vojnami in ideološkimi razhajanji objektivno seznanjati in ozaveščati. V izogib reševanja konfliktov interesov brez vojn, brez oboroženih spopadov, moramo celotno vzgojo in izobraževanje človeka skozi celo življenje naravnati tako, da bo ta ozaveščen o neizogibnosti dogovornih reševanj med ljudmi. Seveda dejansko resnični rezultati bodo, ko se bo k temu pristopalo na globalni svetovni ravni.«

V Sloveniji deluje več društev civilnih invalidov. Društvo civilnih invalidov vojn Gorenjske ima sedež v Kranju. »Društvo pokriva celotno Gorenjsko in je naše po številu najmanjše društvo. Ima 46 članov. Razumljivo je, da zaradi oddaljenosti vojn in k sreči večji ozaveščenosti ljudi število civilnih invalidov vojn tako v Sloveniji kot na Gorenjskem upada. Najmlajši član gorenjskega društva je star 31 let, najstarejša članica pa je 2. januarja letos dopolnila častitljivo 101 leto. Predsednik društva je Ciril Podjed, tajnica Vida Doles in oba, še z nekaj člani, ki jima pomagajo, delujeta kot srce društva,« navaja Andreja Rožič, sekretarka Zveza društev CIV Slovenije.

Še sto let po končani prvi svetovni vojni in 75 let po končani drugi svetovni vojni je neeksplodiranih sredstev nepojmljivo veliko in ta nevarnost še vedno preži, poudarjajo v tej organizaciji, kjer je pomemben vidik njihovega delovanja tudi opozarjanje na ta problem. Civilni invalidi vojn so namreč živi spomeniki in opomniki vojn. Statistika, ki jo vodi Uprava za zaščito in reševanje pri Ministrstvu za obrambo, kaže, da neeksplodirana ubojna sredstva niso stvar preteklosti. Evidenco o najdenih in strokovno uničenih neeksplodiranih ubojnih sredstvih vodijo od leta 1975, intervencije pa so tako rekoč na dnevnem redu. Kot kaže statistika zadnjih 45 let (1975–oktober 2020), je Enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi našla in strokovno uničila 323.213 kosov oziroma več kot 557.080 kilogramov neeksplodiranih ubojnih sredstev. To je več kot 557 ton, v povprečju na leto dobrih 12 ton!