Žičničarji razočarani zaradi zaprtja

Žičničarje, ki so bili v petek znova primorani ustaviti naprave, jezi nenadno spreminjanje odlokov. Če v prihodnjih dneh ne bodo našli rešitve za nastalo situacijo, bodo svoje ukrepe zaostrovali, pravijo.

Ljubljana – Od 11. decembra, ko je začelo obratovati smučišče v Kranjski Gori, do danes, so bile žičniške naprave z odloki vlade dvakrat ustavljene, prvič v času med decembrskimi prazniki, drugič pa od minulega petka dalje. Zato so v Združenju slovenskih žičničarjev v petek sklicali sejo upravnega odbora, na kateri so odločali o nadaljnjih aktivnostih.

Vlada se je za vnovično ustavitev med drugim odločila, kot je v četrtek povedal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, da ob že tako zaostreni epidemiološki situaciji zdravstvenega osebja in bolnišnic ne bi dodatno obremenjevale še morebitne poškodbe na smučiščih.

Kot je v izjavi za javnost po seji upravnega odbora povedal podpredsednik združenja Boštjan Paradiž, jih je odločitev vlade presenetila, predvsem pa argument ministra Vrtovca. »Stroka očitno ni preverjala, koliko je bilo poškodb na smučiščih, saj smo od 1. januarja do 1. julija, ko smo poslovali, imeli le eno poškodbo, ki je potrebovala bolnišnično oskrbo,« je dejal Paradiž, ki je dodal še, da ne razume, zakaj so se morala smučišča ponovno zapreti, saj je smučanje oblika rekreacije na prostem, kjer je stik med ljudmi majhen, zaradi upoštevanja vseh drugih ukrepov NIJZ pa je možnost okužbe še zmanjšanja.

Poudaril je, da sezona na smučiščih traja le sto dni, prav zdaj pa so ob obilici zapadlega snega razmere najboljše. »Z vlado želimo doseči konstruktiven dialog o tem, kako nam bodo povrnili stroške, kako bodo zagotovili normalne pogoje delovanja smučišč za naprej, predvsem pa to, da ne bomo v tako nedefinirani situaciji kot doslej, ko se odloki spreminjajo čez noč, brez vsakršnih usklajevanj in organizacije,« je dejal podpredsednik združenja žičničarjev, ki je opozoril na to, da imajo nekatera smučišča zaposlenih od petdeset do sedemdeset ljudi, pred zadnjim koncem tedna pa so zaposlila še dodatno delovno silo, da bi lahko pripravila proge za smučarje.

Žičničarji želijo biti v prihodnje pravočasno obveščeni o morebitnih spremembah odlokov, želijo pa tudi, da bi definirali pogoje, pod katerimi bodo lahko poslovali.

Kot je dejal Paradiž, so podjetja v panogi v težki finančni situaciji, nekaterim grozi celo plačilna nesposobnost, zato pomoč pričakujejo čim prej. »V šestem protikoronskem paketu je bilo dogovorjeno, da bo finančna pomoč do 20. januarja – in do takrat jo tudi pričakujemo, vsaj prvi del o pokrivanju fiksnih stroškov,« je še dejal in dodal, da pričakujejo tudi, da se bodo z vlado v prihodnjih dneh dogovorili še o priznanju stroškov, ki zaradi zaprtja nastajajo zdaj. Opozoril je, da na vrhuncu sezone ne ustvarjajo le dohodkov za plače, temveč tudi za odplačevanje investicij, ki so jih izvedli v preteklih letih, in druge stroške obratovanja.

Kakšna je konkretna izguba, še ni znano, po besedah Paradiža pa so od odprtja smučišč do konca minulega leta ustvarili le 9,8 odstotka prihodkov v primerjavi z enakim obdobjem v predlanskem letu. V panogi je zaposlenih okoli 1500 ljudi, skupaj s preostalimi delavci v turizmu pa okoli pet tisoč, je pojasnil Paradiž.

Težave so v petek predstavili tudi ministroma Vrtovcu in Zdravku Počivalšku, s katerima so dogovorjeni, da bodo v prihodnjih dneh poiskali rešitve. Če do tega ne bo prišlo, bodo svoje aktivnosti zaostrovali. »V tem primeru bomo pripravili še eno sejo upravnega odbora, na kateri se bomo odločili, ali je smiselno, da imamo smučišča odprta. Če bomo ocenili, da je sezona propadla, bomo sneg pripeljali v Ljubljano in ga pustili tukaj, da ga bodo lahko ljudje okušali,« je sklenil podpredsednik združenja žičničarjev, ki sicer meni, da je rešitev nastale situacije še možna.