Pedofili

Začnimo z lažjimi primerki, ki so se zadovoljili z otipavanjem majhnih deklic.

Prvi tak je bil Johann Češko (49), rojen na Češkem, samski, pisar dnevničar pri davčnem uradu Brdo pri Lukovici. Ta se je v junijski noči leta 1857 spravil na nezakonsko hči gostačke Marije Videmšek iz Prevoj, staro osem let. Najprej ji je dal piti vina, nato je z levo roko prijel obe njeni, ji z desno na silo razklenil nogi, šel nato z roko pod trebuh do spolovila in ji s prstom mešal po njem. Čez nekaj časa ji je ponovno potisnil prst v spolovilo in brodil po njem. To se je dogajalo na klopi pri peči, kjer je tudi ostal pri njej do zore.

Zdravniški pregled je ugotovil spremembe, ki bi lahko nastale s prstom, nikakor pa ne s spolnim udom odraslega moža. Torej to ni bilo posilstvo, pač pa skrunitev. Na prvem zaslišanju je Češko dejanje priznal, na glavni kazenski razpravi pa ne več, prič ni bilo, deklica zaradi mladosti še ni mogla priseči (ni še bila stara 14 let). Sodišču ni ostalo drugega, kot da so ugotovili nezadostnost dokazov in so ga oprostili, čeprav so zapisali, da ni verjetno, da bi si mala vse to izmislila.

Zlobneži se šalijo, da so pedagogi pedofili, ki jih še niso zalotili. Naslednjega so. To je bil Janez Gnezda (26), samski učitelj na Slapu ob Idrijci. Rojen je bil v Idriji, majhne, šibke postave, podolgovatega, bledega obraza, svetlolas, visokega čela, modrih oči, velikega nosu, somernih ust, zobe je imel vse. Priznal je, da je za zadovoljevanje svoje strasti zlorabljal svoje negodne učenke, stare od osem do deset let. In sicer jih je nage otipaval od zadaj, žgečkal in božal po spolovilih.

Vsekakor je bila to najprej skrunitev, učitelja pa so obsodili zaradi »napeljevanja k nečistovanju«. Z žgečkanjem po spolovilih bi namreč učenke lahko zapeljeval v skušnjavo. Oteževalno je bilo, da je to počel že dalj časa, pogosto, na več učenkah, in da je s tem spodkopaval njihov čut za dostojnost. Olajševalno je bilo njegovo priznanje in prejšnja neoporečnost. Obsodili so ga na leto in pol težke ječe.

Zanimivo, da isti državni pravdnik (tožilec), dr. Trauenstern, v istem letu ni videl značilnosti zločina oskrumbe v dejanjih samskega dninarja in gostača Jožefa Švegla z Brega (Žirovnica), ki je pozimi leta 1860 desetletno Mino Artel povabil v svojo pritlično sobo, kjer se je usedel na skrinjo, vzel Mino v naročje, izvlekel spolni ud in ji rekel, naj ga prime. Ko tega ni hotela storiti, je prijel njeno roko in jo približal udu, obenem pa jo prijel za njeno osramje, ne da bi ji pri tem povzročil bolečino.

Podobno je povedala devetletna Katarina Goričnik, da jo je Švegel na vnebohod kljub njenemu upiranju povlekel v svojo sobo, zaprl vrata in ji pokazal spolni ud, rekel, naj ga prime, in jo, ko tega ni hotela, otipaval po trebuhu.

Pravdnik Trauenstern je v tem primeru zapisal, da zgolj »šlatanje« spolovil ni spolno nasilje in da zakonski pojem zločina v tem dejanju ni zajet. Da je bil torej to lahko le prestopek. Na deželnem sodišču v Ljubljani so tako obtožbo zaradi skrunitve zavrgli in zadevo predali Okrajnemu uradu Radovljica v uradno poslovanje (kaznovanje).