Naši »sončki« in šola
Od jutri dalje se bodo na podlagi pretekli teden sprejetega odloka vlade učenci in dijaki obvezno samotestirali v šolah. Samotestiranje kot dober in smiseln ukrep za preprečevanje prenosa okužb so podprli tudi ravnatelji, saj kot so poudarili, želijo tudi sami prispevati k preprečevanju širjenja okužb in kolapsa zdravstva. Kljub temu pa so se nadejali, da jim bodo na šolskem ministrstvu prisluhnili, ko so opozorili, da bi odločitev uvajali postopno, z nadgradnjo po njihovem prepričanju že doslej uspešno delujočega sistema, po katerem so se otroci samotestirali v domačem okolju. To bi ohranili vsaj pri učencih nižjih razredov ter otrocih in mladostnikih s posebnimi potrebami, a je ministrstvo popustilo le pri zadnjih.
To je sprožilo gnevni odziv nekaterih staršev, za katere verjamem, da gre zgolj za glasno manjšino. Menim namreč, da si nas večina želi, da se otroci in mladostniki šolajo v varnem in zdravem okolju ter okužb iz šol ne prenašajo v domača okolja. Zato je težko razumeti skupine, ki se oblikujejo na družabnih omrežjih, ki nasprotujejo tako maskam kot samotestiranju, se hvalijo s tem, da bodo otroke kljub temu poslali v šole brez mask, že vnaprej napovedujejo, da se bodo njihovi otroci šolali doma, grozijo s protesti pred šolami ... Ker njihovim »sončkom« pa že nihče ne bo tiščal paličk v nos ali jim z masko onemogočal dihanja. Pa čeprav s tem tvegajo, da kdo mogoče resnično ne bo mogel dihati, ko bo otrok okužbo iz šole prenesel na starejše člane skupnega gospodinjstva. Omenjeni starši na to očitno ne pomislijo, ko se borijo, da bodo njihovi »sončki« svobodni, ker je to njihova ustavna pravica. Ob tem se sprašujem, ali resnično verjamejo, da je cilj ukrepov otrokom škodovati ali je to zgolj uveljavljanje nekih principov in dokazovanje, da so pripravljeni za svoje »sončke« narediti vse in jih zaščititi pred vsemi, ki jim želijo zgolj slabo. Pa jim res želimo slabo, če si prizadevamo, da šole ostanejo odprte, ali je ravno obratno? Prepričana sem, da bi veliko večjo škodo kot maske in samotestiranje otrokom povzročilo ponovno zaprtje šol in šolanje na daljavo. Lahko si pogledajo samo statistiko psiholoških obravnav, ki so posledica preteklega dolgotrajnega zaprtja šol, ki je otroke in mladostnike odrezalo od vrstnikov in jih »priklenilo« pred računalniške zaslone.
Za to, da šole ostanejo odprte, se moramo potruditi vsi, tako starši kot šolniki, ki jim moramo pustiti, da svoje delo opravljajo v miru ter tako otrokom zagotavljajo varno in spodbudno učno okolje. Grožnje s protesti pred šolami, žuganje z odvetniki, žaljenja in nadlegovanja zaposlenih v šolah k temu zagotovo ne pripomorejo.